Malezijski premier Anwar Ibrahim je v telefonskih pogovorih s pakistanskim premierjem Shebazom Sharifom in afganistanskim vršilcem dolžnosti premierja Mullahom Mohammadom Hassanom Akhundom izrazil zaskrbljenost Malezije zaradi naraščajočih napetosti na meji med Pakistanom in Afganistanom. Pozval je k mirni rešitvi spora.

V Združenih državah Amerike je bil aretiran osumljeni terorist, Mahmoud Amin Ya’Qub Al-Muhtadi, ki naj bi bil odgovoren za smrt 60 ljudi med Hamasovim napadom 7. oktobra. V Združenem kraljestvu pa so se pojavile napetosti zaradi prepovedi udeležbe navijačev izraelskega nogometnega kluba Maccabi Tel Aviv na tekmi v Birminghamu, kar je sprožilo obtožbe o antisemitizmu. Keir Starmer, britanski premier, je pozval, da se izraelskim navijačem omogoči udeležba na tekmi. Poleg tega je Laburistična stranka opustila definicijo islamofobije, zaradi skrbi, da bi lahko ogrozila svobodo govora, in jo nadomestila z novo opredelitvijo "protimuslimanskega sovraštva". V Pakistanu je skrajna skupina Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) napovedala pohod proti ameriškemu veleposlaništvu v Islamabadu.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je posmrtno podelil najvišje državno odlikovanje metropolitu Amfilohiju, vodji Mitropolije črnogorsko-primorske, ki je po njegovem mnenju pustil neizbrisen pečat v duhovnem in družbenem življenju Črne gore. Amfilohije je to funkcijo opravljal skoraj tri desetletja.

Članki poročajo o dveh različnih temah. Prvi članek govori o prihajajočih splošnih volitvah leta 2025 v Seattlu, Washington, kjer časopis "The Stranger" poziva volivce k udeležbi in izbiri progresivnih kandidatov. Poudarjajo pomembnost udeležbe na volitvah, kljub dobrim rezultatom progresivcev v predhodnih volitvah. Drugi članek pa obravnava imenovanje Jareda Kushnerja, zeta predsednika, za pomoč pri vodenju pogovorov med Izraelom in Hamasom. Članek kritizira izbiro Kushnerja, češ da ni bil izbran zaradi strokovnega znanja, ampak zaradi družinskih vezi in judovske identitete.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

V Združenih državah Amerike so potekali množični protesti pod geslom »Brez kraljev«, ki so zajeli več kot 2.700 mest. Protestniki so se spopadli s federalnimi agenti v Portlandu, kjer so ti uporabili solzivec in gumijaste naboje. V Chicagu je policija aretirala najmanj 11 ljudi med protesti pred imigracijskim centrom. V New Yorku so potekali protesti, ki jih je financiral George Soros. V Nigeriji pa so ZDA opozorile svoje državljane pred načrtovanimi protesti v Abuji, ki jih je organiziral Omoyele Sowore v podporo Nnamdiju Kanuju.

Na severnem Cipru so potekale predsedniške volitve, ki predstavljajo preizkus za morebitno oživitev pogovorov o ponovni združitvi otoka. Trenutni voditelj turških Ciprčanov, Ersin Tatar, zagovornik rešitve dveh držav, se je pomeril s svojim glavnim tekmecem iz sredinske levice, Tufanom Erhürmanom.

Papež Leon XIV. je na Trgu svetega Petra razglasil sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med njimi tri ženske in štiri moške. Med njimi so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in nekdanji satanist. Kanonizacija je zadnji in najpomembnejši korak na poti k svetosti v Katoliški cerkvi.

Vladajoča stranka na Japonskem naj bi v ponedeljek podpisala novo koalicijsko pogodbo, kar bo Sanae Takaichi utrlo pot do položaja prve ženske predsednice vlade v državi.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Protesti 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa so se razširili po Združenih državah Amerike, z demonstracijami v več kot 2600 mestih. Milijoni Američanov so se udeležili protestov, da bi izrazili nasprotovanje Trumpovi politiki, ki jo dojemajo kot avtoritarno. Zaradi obsežnosti protestov so republikanski guvernerji v nekaterih državah aktivirali nacionalno gardo. Protesti so potekali tudi v New Yorku, Atlanti in Washingtonu.

V Združenem kraljestvu potekajo nujni pogovori med visokimi vladnimi uradniki, vključno s sekretarko za kulturo Liso Nandy, o morebitni spremembi prepovedi udeležbe izraelskih navijačev na prihajajoči tekmi Evropske lige med Aston Villa in Maccabi Tel Aviv v Birminghamu. Hkrati pa je republikanski politik iz Georgie v ZDA prejel kritike zaradi zagovarjanja spornih izjav, ki so jih izrekli mladi republikanci, vključno s hvaljenjem Adolfa Hitlerja in rasističnimi opazkami.

V Združenih državah so se propalestinski aktivisti iz gibanja 'globalna intifada' pridružili protestom 'No Kings', medtem ko preiskovalci preiskujejo neprofitne organizacije zaradi morebitnih davčnih kršitev. V Izraelu je obisk britanskega skrajno desnega aktivista, ustanovitelja angleške obrambne lige, sprožil ogorčenje sredi tekočega sojenja. Aktivist je zaslovel z organiziranjem uličnih protestov proti islamskemu ekstremizmu.

Evropska poslanka Diana Šoșoacă se je v Moskvi udeležila gala prireditve ob 20. obletnici Russia Today, televizije, ki je v Evropski uniji prepovedana. Tam se je srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in dala kontroverzne izjave o Evropski uniji, vojni v Ukrajini in svobodi izražanja v Evropi.

Britanski skrajni desničar Tommy Robinson, znan kot ustanovitelj Angleške obrambne lige (EDL), je sprožil ogorčenje z obiskom Izraela med tekočim sojenjem. Robinson je zaslovel z organiziranjem uličnih protestov proti islamskemu ekstremizmu. V ločenem dogodku je policija zasegla strelno orožje iz doma 20-letnega študenta Univerze v Oxfordu, ki je bil aretiran zaradi vodenja antisemitskih vzklikov na pro-palestinskem protestu.

Peru se sooča z nadaljnjo politično nestabilnostjo, ki jo zaznamujejo nasilni protesti. Kljub nedavni odstavitvi predsednice Dine Boluarte in imenovanju Joséja Jerija za novega predsednika, protesti ne pojenjajo. Tisoči Perujski protestniki zahtevajo Jerijev odstop in razpustitev kongresa, kar kaže na globoko nezadovoljstvo znotraj države. Peru je v zadnjem desetletju zamenjal že šest predsednikov, kar kaže na kronično politično krizo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je čestital Azerbajdžanu dan neodvisnosti. Predsednik vlade Severnega Cipra, Ünal Üstel, in predsednik Ersin Tatar sta prav tako izrazila čestitke ob azerbajdžanskem dnevu neodvisnosti, ki se praznuje 18. oktobra.

Predsednik Skupščine Črne gore, Andrija Mandić, je izjavil, da si srbski narod v Črni gori ne želi maščevanja, temveč pomiritev in enakopravnost z drugimi narodi. Poudaril je enotnost srbskega naroda.

Sodišče v Slonokoščeni obali je obsodilo 26 opozicijskih protestnikov na 36 mesecev zapora. Hkrati so opozicijske stranke in nevladne organizacije obsodile dvomesečno prepoved političnih shodov, ki je bila uvedena pred sporno predsedniško volitvami, na katerih se predsednik Alassane Ouattara poteguje za četrti mandat, pri tem pa sta bila izključena dva vodilna opozicijska kandidata.

Po svetu potekajo množični protesti, ki odražajo nezadovoljstvo z delovanjem političnih sistemov in naraščajočo zaskrbljenost mladih generacij glede korupcije, podnebnih sprememb in ekonomske neenakosti. V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti politični agendi Donalda Trumpa. Medtem so strokovnjaki Združenih narodov pozvali Nemčijo, naj preneha s kriminalizacijo in zatiranjem aktivizma, ki izraža solidarnost s Palestino, saj menijo, da to spodkopava temeljne demokratične svoboščine.

Več kot 20.000 Afganistancev bi moralo lani zapustiti Evropsko unijo, a se je le majhen del dejansko vrnil v Afganistan. Države so pozvale Evropsko komisijo, da obravnava to vprašanje kot skupno odgovornost na ravni EU.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad-Baqer Qalibaf je uradno obvestil predsednika Massouda Pezeshkiana o zakonu, ki odobrava pristop Irana k Mednarodni konvenciji o zatiranju financiranja terorizma (CFT). Ta korak je bil izveden v skladu s 123. členom iranske ustave.

Predsednik Generalitat de Catalunya, Salvador Illa, je na kongresu Evropske socialistične stranke v Amsterdamu izrazil podporo uradnosti katalonščine, baskovščine in galicijščine v institucijah Evropske unije. Poudaril je, da bi bila to "izjemna novica" in način za krepitev Evrope. Izpostavil je tudi, da se je sožitje v Kataloniji izboljšalo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi lahko zlahka rešil konflikt med Afganistanom in Pakistanom, če bi moral posredovati. To je dejal med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Izrazil je tudi razočaranje, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je rešil osem vojn.

Generalni sekretar Demokratske partije socialistov (DPS) Aleksandar Bogdanović je na Kongresu Partije evropskih socialistov (PES) v Amsterdamu poudaril, da je Črna gora del prihodnosti Evropske unije. Na kongresu so se zbrale progresivne sile evropske levice, ki so izrazile solidarnost, enotnost in potrebo po nadaljnji širitvi EU.

Donald Trump je nadaljeval s tožbo za obrekovanje, v kateri od časopisa New York Times, njegovih novinarjev in založnika Penguin Random House zahteva 15 milijard dolarjev odškodnine. Na Filipinih so zaradi bližajočega se tajfuna Fengshen evakuirali več tisoč ljudi z obale Pacifika. Tajski premier Anutin Charnvirakul pa je obljubil, da bo njegova vlada okrepila vsestransko sodelovanje s Kitajsko.

V Narodni skupščini Republike Srbske so Ano Trišić Babić, blizu sodelavko Milorada Dodika iz stranke SNSD, predlagali za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Željka Cvijanović naj bi bila prvotno predvidena kandidatka, vendar je prišlo do spremembe v zadnjih 24 urah.

Jared Kushner in Steve Witkoff, ključna pogajalca predsednika Trumpa pri posredovanju premirja med Izraelom in Hamasom, sta izrazila občutke izdaje zaradi izraelskih zračnih napadov na Katar med mirovnimi pogovori prejšnji mesec. Napad naj bi ogrozil zaupanje Katarja, kar je povzročilo, da se je Hamas umaknil. Trump naj bi menil, da Izraelci postajajo 'nekoliko izven nadzora'. Medtem ko krhko premirje traja, se zdi, da je Izrael izgubil vpliv na mirovni proces.

Obisk prve podpredsednice Azerbajdžana, Mehriban Aliyeva, v Vatikanu je pritegnil veliko pozornosti svetovnih medijev. Njen uradni obisk pri Svetem sedežu in srečanja so poudarili pomen medverskega dialoga v Azerbajdžanu. Pomočnik azerbajdžanskega predsednika, Hikmet Hajiyev, je na družbenem omrežju X izpostavil, da potovanje odraža zavezanost Azerbajdžana medverskemu razumevanju. Aliyeva se je srečala tudi s predsednico guvernerstva mesta Vatikan, Raffaello Petrini, kjer so razpravljali o projektih, ki jih je fundacija Heydar Aliyev izvedla v Vatikanu.

V Ekvadorju so se okrepili protesti, ki jih vodijo domorodci, delno zaradi zatiranja okoljevarstvenikov. Vladno nasilje je terjalo najmanj tri življenja, med drugim tudi življenje 61-letne Rose Elene Paqui. Nemiri v Ekvadorju so del širšega trenda, ki nasprotuje desničarskim vladam po Latinski Ameriki.

Združene države in Združeni narodi so uvedli sankcije proti nekdanjemu vodji haitijske predsedniške varnosti in voditelju haitijske tolpe. Ti sankcijski ukrepi so bili sprejeti zaradi njune podpore koaliciji tolp, ki deluje na Haitiju. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da sta moška podpirala koalicijo.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obremenjujejo obtožbe o korupciji in vojnih zločinih v Gazi, hkrati pa se povečujejo zahteve po preiskavi napada 7. oktobra. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo izraelsko pritožbo glede arestnih nalogov, izdanih za Netanjahuja in Yoava Gallanta, zaradi domnevnih vojnih zločinov. Politični analitiki in elite v Izraelu ocenjujejo, da Netanjahu ni uspel doseči ciljev v Gazi. Govori se celo o morebitni pomilostitvi Netanjahuja s strani Donalda Trumpa.

Vladimir Putin je med srečanjem z Donaldom Trumpom na Aljaski 15. avgusta z dolgim zgodovinskim monologom razjezil ameriškega predsednika. Trump je zaradi tega povišal glas in celo zagrozil, da bo odšel. Po poročanju Moscow Timesa Putin izkorišča vsako priložnost za dolge, pogosto psevdozgodovinske lekcije o tem, zakaj naj bi Ukrajina pripadala Rusiji.

Nicolás Maduro je ostro zanikal poročila, da je podpredsednica Delcy Rodríguez ZDA ponudila prehodno vlado v Venezueli brez njegove prisotnosti. Maduro je te navedbe označil za 'imbecilne'. Delcy Rodríguez je te trditve, ki jih je objavil Miami Herald, označila za 'lažne' in del 'psihološke vojne' proti Venezueli. Zanikala je kakršna koli pogajanja z ZDA o njegovi odstavitvi z oblasti.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti je sprožilo razprave o potovalnih načrtih ruskega predsednika, saj mu prepoved preleta nad državami članicami EU otežuje pot. Analitiki predvidevajo možne poti preko Črnega morja, Turčije, Črne Gore in Srbije. Izbira Budimpešte kot prizorišča srečanja je razumljena kot izziv Mednarodnemu kazenskemu sodišču in mednarodnemu pravu. Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zadovoljstvo, da ni odgovoren za Putinove potovalne načrte, vendar je poudaril, da bi moral obstajati logičen razlog za Putinov prihod.

Libanonske oblasti so odredile izpustitev Hanibala Gadafija proti plačilu 11 milijonov dolarjev varščine po skoraj desetletju pripora. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti državo za dva meseca.

Po pozivu k prekinitvi ognja v Gazi so organizatorji v Melbournu prekinili tedenske pro-palestinske proteste, ki so dve leti potekali pred državno knjižnico. Župan Melbourna, Nicholas Reece, je to potezo previdno pozdravil.

Zvezna sodnica v Illinoisu je ostro obsodila Trumpovo administracijo zaradi kršitev ustavnih pravic med nasilnimi posredovanji proti protestnikom in novinarjem. Protesti "No Kings" so se razširili po ZDA, z več kot 2500 lokacijami, v odziv na domnevne Trumpove avtoritarne poteze. Republikanci v kongresu naj bi bili zaskrbljeni zaradi naraščajočega protitrumpovskega razpoloženja. Odkrito je bilo, da desničarski vplivneži s svojimi videoposnetki iz Portlanda in Chicaga vplivajo na predsednikovo dojemanje realnosti.

Venezuelanska opozicijska političarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir, Maria Corina Machado, je po telefonu pohvalila izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja zaradi njegovih 'odločnih odločitev' med napadi na Gazo, ki so zahtevali več kot 67.000 palestinskih življenj. Machado je izrazila podporo Izraelu in pozdravila vrnitev izraelskih talcev v okviru premirja, hkrati pa je pohvalila 'trdo borbo proti iranski osi zla'.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Kitajska je opozorila Veliko Britanijo na morebitne 'posledice', ker je vlada že drugič preložila odločitev o sporni lokaciji za gradnjo mega-veleposlaništva v vzhodnem Londonu. Peking je izrazil nezadovoljstvo zaradi zamud pri odobritvi načrtov za gradnjo super-veleposlaništva.

Mitropolit črnogorsko-primorski Joanikije se je v Cetinjskem samostanu srečal z izraelsko ambasadorko v Črni gori in Srbiji, Avivit Bar-Ilan. Sogovornika sta se strinjala o izjemnem pomenu prekinitve ognja v Gazi, vrnitvi talcev in prenehanju trpljenja na obeh straneh. Izrazila sta upanje, da bo dosežen mir vplival na umiritev spopadov tudi v drugih delih sveta. Poudarila sta dobre odnose med državama in dejstvo, da pravoslavni kristjani iz Črne gore pogosto obiskujejo Sveto deželo, Črna gora pa je priljubljena destinacija za izraelske turiste.

Evropska socialistična stranka (PES) je izključila stranko Smer slovaškega premierja Roberta Fica zaradi domnevnega kršenja vrednot in približevanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Izključitev pomeni konec 20-letnega odnosa med Smerom in evropskimi socialisti, saj se stranka premika proti nacionalistični desnici. PES Fica obtožuje spodkopavanja pravne države na Slovaškem.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESK) je kot prva institucija Evropske unije sprejel člane s Kosova. Pred tem je EESK že sprejel člane iz držav kandidatk, vključno s Črno goro.

Komisija raziskovalcev je senegalskemu predsedniku Bassirouju Diomaye Fajeju predala poročilo o pokolu afriških strelcev, ki ga je leta 1944 izvedla francoska vojska. Poročilo razkriva, da je bil pokol načrtovan in kasneje prikrit, število žrtev pa podcenjeno. Poročilo poudarja, da je bilo število žrtev v Thiaroyeju leta 1944 precej višje od prvotno navedenih številk.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Obisk se je zgodil v času, ko se Macron sooča s težko vladno krizo. Von der Leyenova je dejala, da sta izmenjala mnenja o geopolitični situaciji in evropski konkurenčnosti pred prihajajočim Evropskim svetom.

Poljsko sodišče je odločilo, da Ukrajinec Volodimir Žuravljov, osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, ne bo izročen Nemčiji in bo takoj izpuščen.

V starosti 101 leta je v svojem rojstnem kraju Oita umrl nekdanji japonski premier Tomiichi Murayama, znan po svojem opravičilu za japonsko agresijo med drugo svetovno vojno in ustanovitvi pomoči za žrtve vojne.

Mariji Vasić, Lazarju Diniću in Ladu Jovoviću, novosadskim aktivistom, ki so bili obtoženi priprave državnega udara pred protestom v Beogradu 15. marca, je bil ukinjen hišni pripor. Od maja so bili v hišnem priporu, kar je potrdil njihov odvetnik Željko Kočić. Po sedmih mesecih so aktivisti izrazili olajšanje, da lahko ponovno svobodno hodijo po ulicah.