Bela hiša se je pridružila kampanji za podelitev Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Podporo njegovi kandidaturi so izrazili voditelji različnih držav. Mediji poročajo o uradni nominaciji Trumpa za Nobelovo nagrado za mir.

Fronta za nacionalno osvoboditev socialistične kanake (FLNKS) je zavrnila sporazum iz Bougivala, ki ga je mesec dni prej podpisal minister za čezmorske province Manuel Valls in ki predvideva ustanovitev »države Nove Kaledonije« in uvaja različne politične reforme. Valls je izrazil nerazumevanje nad zavrnitvijo in napovedal, da bo kljub temu nadaljeval dialog. Naslednji teden bo obiskal Novo Kaledonijo.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je v sredo, 13. avgusta 2025, sprejel Antoina Ghondo Mangabilija, potujočega ambasadorja Demokratične republike Kongo, in ga poslušal kot emisarija predsednika Tshisekedija. Istega dne je v predsedniški palači v Librevilleu potekala slovesna podelitev državnih odlikovanj štirim visokim uradnikom, ki jih je Nguema nagradil za njihovo delo. Poleg tega je predsednik nadaljeval s svojo turnejo po državi, kjer je v mestih Franceville in Moanda slovesno odprl več pomembnih infrastrukturnih projektov.

Podsekretar ZDA Christopher Landau je prispel v Bogoto, da bi se udeležil pogreba ubitega senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribe Turbaya. Landaua je sprejel McNamara, srečanja s predstavniki kolumbijske vlade pa niso predvidena.

Parlament kantona Ženeva je zavrnil resolucijo št. 24.321, ki so jo predlagali pro-armenski poslanci. Resolucija je obravnavala vprašanje priključitve Gorskega Karabaha in pozivala k izpustitvi političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Zavrnitev je rezultat prizadevanj azerbajdžanskega veleposlaništva v Švici.

Nekdanji župan Medellina in politik, povezan z Gustavom Petrom, Daniel Quintero, je povzročil diplomatske napetosti med Perujem in Kolumbijo, ko je izobesil kolumbijsko zastavo v Santa Rosi, na ozemlju Peruja. Peru je okrepil patruljiranje na tem območju. Quintero, ki si prizadeva za predsedniški položaj, je sicer pod preiskavo zaradi korupcije, ki bi ga lahko pripeljala za več kot 20 let v zapor. Po odstranitvi kolumbijske zastave je Quintero obtožil Peru kršenja kolumbijske suverenosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. To priznanje sledi poročilu zgodovinarjev, ki ga je Macron prejel januarja in poudarja, da je represija francoskih kolonialnih oblasti med letoma 1956 in 1961 prerasla v pravo »vojno«, ki je zahtevala »deset tisoč žrtev«. Macronovo priznanje predstavlja prelomnico v spominu med državama.

Predsednik Albanije Bajram Begaj in generalni sekretar Konference o interakciji in gradnji zaupanja v Aziji (CICA) sta poslala čestitki predsedniku Azerbajdžana Ilhamu Aliyevu. Čestitke prihajajo ob pomembnem dogodku, katerega vsebina sicer ni specificirana v virih.

Novozelandska poslanka je bila drugič izključena iz parlamenta, ker ni hotela umakniti svoje izjave, v kateri je nasprotnike označila za 'brezhrbteničarje' v povezavi z razpravo o Gazi. Poslanka je zavrnila opravičilo za svoje besede, kar je vodilo v njeno izključitev.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je kritizirala Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, zaradi njegovih dejanj, ki naj bi spodkopavala ustavni red Bosne in Hercegovine. V poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic za leto 2024 je zapisano, da so Dodikovi verbalni in pravni napadi ter razdiralna retorika prispevali k povečanju političnih in etničnih napetosti v državi.

Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sta se zavezala k okrepitvi sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta poudarila pomen strateškega partnerstva, ki sta ga sklenila lani. Kim Džong Un je izrazil "popolno podporo" Putinu, kar kaže na nadaljnjo krepitev vezi med državama.

Urad predsednika Lee Jae-myunga je sporočil, da bo predsednik Lee Jae-myung še ta mesec obiskal Japonsko na srečanju z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski se bo Nemčiji oglasil prek video povezave. Po poročanju nemških medijev, vključno z Aachener Zeitung in Zeit Online, bo Selenski sodeloval na več videosrečanjih v Berlinu. Namen in vsebina srečanj nista bila podrobneje specificirana v člankih.

Indijski premier Narendra Modi načrtuje obisk Združenih držav Amerike septembra, kjer se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom naj bi se srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poroča indijski časnik The Indian Express.

Perujska kongresnica Patricia Juárez je napovedala, da bo predlagala resolucijo, s katero bi kolumbijskega predsedniškega kandidata Daniela Quintera razglasili za persono non grata. Quintero je namreč izobesil kolumbijsko zastavo na otoku Santa Rosa v Loretu, kar je sprožilo veliko ogorčenje v Peruju. Juárezova je ta Quinterovo dejanje označila kot nesprejemljivo provokacijo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Kitajska prekinja vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je njegovo srečanje z Dalajlamo "provokativno dejanje", ki spodkopava suverenost Pekinga.

FLNKS, glavno gibanje za neodvisnost v Novi Kaledoniji, je uradno potrdilo zavrnitev sporazuma iz Bougivala, ki je bil podpisan v začetku julija s strani države in ne-zagovornikov neodvisnosti. Sporazum, ki ga je podpisal minister za čezmorska ozemlja Manuel Valls, predvideva oblikovanje "države Nova Kaledonija" in nacije.

Družba Somani Hotels Limited, lastnica hotela Bell v Eppingu, je vložila pritožbo na višje sodišče zoper odločitev, ki ji preprečuje nastanitev prosilcev za azil v hotelu. Sodišče bo pritožbo obravnavalo v četrtek.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je ponovil opozorilo Indiji glede kršitev sporazuma o vodah Inda (IWT) in poudaril, da Pakistan ne bo dopustil, da bi ji Indija odvzela niti kapljice vode iz reke Indus. To se je zgodilo po tem, ko so se oglasili tudi drugi visoki pakistanski predstavniki s podobnimi opozorili.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v video sporočilu pozval državljane Irana, naj protestirajo proti svoji vladi zaradi pomanjkanja vode. Netanyahu je ponudil pomoč Izraela pri reševanju vodne krize, ko bo Iran "svoboden". Pozval je Irance, naj "tvegajo za svobodo" in namignil na možnost nadaljnjih spopadov s Teheranom. Opozoril je na hudo sušo v Iranu in pozval Irance, naj se borijo za svobodo in strmoglavijo trenutni režim.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau se je udeležil pogreba kolumbijskega senatorja Miguela Uribeja Turbaya, ki je umrl po napadu junija. Landauov obisk sovpada s prihodom dveh delegacij ameriškega senata, ki bodo v Kolumbiji izvajale uradni program. Senator Uribe je bil po junijskem napadu v Bogoti prepeljan v kongres, kjer so se od njega poslovili politiki in družina. Preiskava atentata na senatorja Uribeja Turbaya še poteka.

Preiskovalci so odkrili dokaze, ki kažejo, da je Rusija vsaj delno odgovorna za nedavni vdor v računalniški sistem, ki upravlja zvezne sodne dokumente v Združenih državah Amerike. Vdor je omogočil dostop do občutljivih zapisov, ki bi lahko razkrili vire in osebe, obtožene kaznivih dejanj zoper nacionalno varnost. Uradniki si prizadevajo oceniti škodo in odpraviti pomanjkljivosti v sistemu, ki je že dolgo znan po ranljivosti.

Gustavo Petro je odgovoril na Trumpove kritike, ki so Bogoto uvrstile med najslabše kraje na svetu, in jih povezal z nasiljem. Poudaril je, da je stopnja umorov v Washingtonu višja kot v Bogoti in Ciudad de Méxicu.

Skupina Elders, ki združuje mednarodne državnike, je razglasila situacijo v Gazi za "genocid v nastajanju" in opozorila, da izraelsko oviranje pomoči povzroča lakoto. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da v Gazi trpi zaradi akutne podhranjenosti 12.000 otrok, pri čemer je več kot petina v resnem stanju. WHO je pozvala Izrael, da jim dovoli ponovno založiti medicinske potrebščine, preden prevzame nadzor nad mestom Gaza. Nasprotno pa Izrael trdi, da v Gazi ni znakov splošne podhranjenosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v video sporočilu pozval iransko ljudstvo, naj se upre proti vodstvu v Teheranu, izpostavljajoč težave z oskrbo z vodo. Pozval jih je, naj gredo na ulice, zahtevajo pravičnost in odgovornost ter protestirajo. Poudaril je, da je čas, da se borijo za svobodo.

Azerbajdžan se ni udeležil zasedanja Sveta ministrov za notranje zadeve (CMIA) držav članic CIS, ki je potekalo v Sankt Peterburgu. Informacijo je potrdila azerbajdžanska tiskovna agencija APA.

Kitajska vlada je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavelom, ker se je ta nedavno srečal z Dalajlamo med zasebnim potovanjem v Indijo. Srečanje je potekalo 27. julija, Pavel pa je tibetanskemu duhovnemu voditelju čestital 90. rojstni dan. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da tovrstno srečanje škodi suverenosti Kitajske.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif je Indijo posvaril pred morebitnim poskusom blokade pakistanske vode, ki bi kršila sporazum o vodah Inda. Sharif je poudaril, da Pakistan ne bo dopustil kompromisov glede svojih vodnih pravic in je zagrozil z odločnim odgovorom, če bo Indija kršila sporazum. Izjavil je, da Indija ne more odvzeti niti kapljice vode Pakistanu in da se bo Pakistan boril za zaščito svojih vodnih virov.

Argentinski predsednik Javier Milei je s svojim milijonskim nagradnim skladom Genesis sprožil diplomatsko pobudo "Isaac Accords" za izboljšanje odnosov med Izraelom in več latinskoameriškimi državami.

V Zakarpatju je bila ustanovljena civilna organizacija 'Društvo zakarpatskih Madžarov Tisza', ki jo vodi Roland Ivanovič Tseber, ki je bil izgnan iz Madžarske in je povezan s škandalom vohunjenja. Madžarski mediji poročajo, da je Tseber, ki ga opisujejo kot prijatelja Petra Madžarja, ustvaril ukrajinizirano različico logotipa stranke Tisza in ustanovil še eno združenje pod tem imenom.

Po poročanju je kontrolor letenja na pariškem letališču Charles de Gaulle preko radijske zveze vzkliknil slogan "Svobodna Palestina" pilotu letalske družbe El Al.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ostro kritiziral tiste, ki se razglašajo za zagovornike človekovih pravic, zaradi njihovega molka glede zločinskih dejanj sionističnega režima, ki so zahtevala življenja iranskih znanstvenikov. Pezeškian je spomnil na iranske znanstvenike, ki jih je ubil izraelski režim zaradi njihove predanosti napredku Irana, in izrazil razočaranje nad pomanjkanjem odziva na te zločine.

Izraelska vojska se sooča z notranjimi napetostmi z Netanjahujevo vlado, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice. Poleg tega je direktorica izraelske nevladne organizacije B’Tselem obtožila Izrael, da nad Palestinci izvaja genocid in da že 75 let deluje nekaznovano.

Avstrijski kancler Christian Stocker (ÖVP) je med srečanjem s črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem v Podgorici obljubil Črni gori obsežno podporo na poti v Evropsko unijo. Poleg tega je kancler obljubil pomoč pri obvladovanju gozdnih požarov, ki trenutno divjajo po državi.

Danska se je odločila, da bo z vojaškim transportnim letalom Herkules dostavila nujno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze. Pomoč bo spuščena iz zraka nad območje Gaze. Združeni narodi opozarjajo, da so tovrstni zračni dostopi pomoči neučinkoviti, nevarni in dragi.

V Maliju so v nedeljo, 10. avgusta 2025, praznovali afriški dan decentralizacije in lokalnega razvoja, kjer so partnerji in politični odločevalci ponovno potrdili zavezanost lokalni in vključujoči upravi. Hkrati se je delegacija stranke APR udeležila vrha afriških političnih strank v Accri v Gani, ki je potekal od 12. do 14. avgusta 2025. Dogodek sta organizirala vlada Gane in Afriški center za upravljanje.

Predsednik turškega dela Cipra, Ersin Tatar, je obsodil izjave in napade, ki jih je sprožila grška stran po obisku Afzala Khana, poslanca Združenega kraljestva in trgovinskega odposlanca za Turčijo, v turškem delu Cipra (Severni Ciper). Tatar je dejal, da so napadi nesprejemljivi.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal, da bo 63 ljudi moralo zapustiti državo po sobotnem koncertu beloruskega raperja Maxa Korža na PGE Narodowy. Postopek o izgonu je bil uveden proti 57 ukrajinskim in 6 beloruskim državljanom, ki bodo morali Poljsko zapustiti prostovoljno ali prisilno. Razlog za deportacijo so dogodki, ki so se odvijali med koncertom.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker se je 27. julija srečal z Dalajlamo. Po mnenju Kitajske je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien je izjavil, da Kitajska prekinja vse stike s češko državo.

V Peruju so se ostro odzvali na dejanje kolumbijskega predsedniškega kandidata Daniela Quintera, ki je na otoku Santa Rosa izobesil kolumbijsko zastavo. Perujska vlada je to dejanje označila za nepotrebno provokacijo, saj trdijo, da je otok suvereno perujsko ozemlje. Premier Arana je izobesitev zastave obsodil in zagotovil, da bo Peru odločno branil svojo suverenost. Incident je zaostril napetosti med državama, pri čemer Quintero trdi, da je Santa Rosa kolumbijsko ozemlje.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani je prejel pisno sporočilo egiptovskega predsednika Abdela Fattaha El-Sisija. Poleg tega se je predsednik katarskega sveta Shura Hassan bin Abdullah Al Ghanim srečal z egiptovskim veleposlanikom v Katarju, Amrom El Sherbinijem, s katerim sta pregledala dvostransko sodelovanje med državama.

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo, da namerno poskuša skrhati odnose med Ukrajino in Poljsko. Tusk trdi, da je »protipoljsko vedenje Ukrajincev in podpihovanje protukrajinskega razpoloženja na Poljskem Putinov scenarij«, ki ga izvajajo tuji agenti in »domači idioti«. Izjave so bile podane v luči incidentov, kot je bil protipoljski incident na Narodnem stadionu, ter v kontekstu bližajoče se odločitve v ukrajinski vojni, kjer naj bi Rusija poskušala izkoristiti razdor med državama.

Michael Reiffenstuel, direktor za Zahodni Balkan na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, je pozval politične akterje na Kosovu, da spoštujejo in izvajajo odločitev Ustavnega sodišča glede konstitutivne seje. Reiffenstuel se je v dveh dneh srečal s predsednico Vioso Osmani in drugimi ključnimi akterji, da bi poudaril pomen spoštovanja pravne države in končanja politične blokade.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je pozval k splošni stavki v nedeljo v znak solidarnosti s talci, ki jih zadržujejo v Gazi. Poziv se pridružuje podobnim pozivom družin ugrabljenih Izraelcev, ki so zaskrbljene zaradi načrtov premierja Benjamina Netanjahuja glede nadzora nad območjem Gaze. Stavka naj bi pritisnila na vlado, da stori več za izpustitev talcev.

Novozelandska poslanka Chlöe Swarbrick, soustanoviteljica Zelene stranke, je bila začasno izključena iz parlamenta med razpravo o palestinski državi. Swarbrickova je pozvala k uvedbi sankcij proti Izraelu zaradi vojnih zločinov, kar je sprožilo burno razpravo in njeno izključitev. Poudarila je, da Nova Zelandija zamuja z odločitvijo in da je pomanjkanje ukrepanja nesprejemljivo.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da so dogodki v Bačkem Petrovcu izključno notranje politično vprašanje suverene Srbije in nimajo nobene povezave s statusom slovaške narodne manjšine. Fico je poudaril, da slovaška vlada v sodelovanju s srbsko posveča posebno pozornost statusu slovaške manjšine. Slovaški zunanji minister Juraj Blanar je ocenil, da je slovaška manjšina v Bačkem Petrovcu izkoristila slovaške narodne svečanosti za izpostavitev fotografij s protivladnih protestov v Srbiji, kar je povzročilo konflikt s podporniki oblasti.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta se v Teheranu pogovarjala o novih načinih sodelovanja, pri čemer Iran kritizira IAEA zaradi neukrepanja glede izraelskih napadov na iranska jedrska mesta. Iransko zunanje ministrstvo je napovedalo tehnične pogovore z IAEA, vendar inšpekcije jedrskih lokacij niso predvidene. Medtem pa Washingtonova politika krepi nestabilnost na Bližnjem vzhodu, kar je poslabšalo odnose med ZDA in Iranom ter otežilo oživitev jedrskih pogajanj.

Pakistanski zunanji minister Bilawal Bhutto Zardari je obsodil ravnanje Indije v zvezi s sporazumom o vodah Inda, kar je označil za napad na pakistansko kulturno dediščino. Njegove izjave so sledile jedrskim grožnjam pakistanskega vojaškega voditelja Asima Munirja, kar je še povečalo napetosti med državama glede vodnih sporov. Pakistan je pozval Indijo, da nemudoma nadaljuje z normalnim delovanjem sporazuma o vodah Inda.

Poslanka novozelandske stranke Zeleni, Chloe Swarbrick, je bila izključena iz parlamenta, ker ni želela umakniti svojih izjav med burno razpravo o priznanju palestinske države. Razprava je potekala na zahtevo pojasnila stališča vlade glede Palestine.

Ameriška in italijanska ambasada sta opozorili, da politična blokada na Kosovu povzroča zamujene priložnosti za državo.