Ruska vojska je v noči na petek izvedla obsežen letalski napad na ukrajinska mesta, pri čemer je drugič od začetka invazije uporabila novo hiperzvočno balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Napadi so bili usmerjeni na kritično infrastrukturo v Kijevu, Lvovu in Krivij Rihu, kar je povzročilo obsežne motnje pri oskrbi z električno energijo in vodo. Po podatkih ukrajinskih uradnikov so v zadnjem valu nasilja umrle najmanj štiri osebe, okoli 25 ljudi pa je bilo ranjenih. Uporaba rakete Orešnik, ki je sposobna nositi jedrske konice, je bila zabeležena predvsem v zahodni regiji Lvov. Analitiki ocenjujejo, da gre za neposredno opozorilo Kremlja zahodnim zaveznicam Kijeva v trenutku, ko mirovna pogajanja pod vodstvom Združenih držav Amerike vstopajo v novo, ključno fazo. Rusija je s tem dejanjem ponovno pokazala svojo pripravljenost na uporabo najsodobnejšega orožja za dosego strateških ciljev. Napad se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Stopnjevanje vojaških dejavnosti kljub napovedanim mirovnim pogovorom v Turčiji kaže na kompleksnost razmer na terenu. Medtem ko Ukrajina poskuša utrditi svoje obrambne položaje s pomočjo zahodnih partnerjev, Rusija s tovrstnimi napadi krepi svoj pogajalski položaj in izvaja pritisk na civilno prebivalstvo.

Ukrajinska prestolnica Kijev in mesto Lvov sta bila ponoči tarča silovitih napadov, ki so povzročili obsežne motnje v oskrbi z energijo in vodo. Po navedbah kijevskega župana Vitalija Klička so v prestolnici po eksplozijah zabeležili popoln mrk oziroma t. i. blekavt, kar je ohromilo ključno mestno infrastrukturo. Kličko je prek družbenih omrežij potrdil, da so se prebivalci spopadali tudi s pomanjkanjem pitne vode. Ukrajinski sistemi zračne obrambe so bili aktivirani nad Kijevom, da bi prestregli prihajajoče grožnje, vendar so poškodbe na energetskem omrežju kljub temu povzročile resne težave. Napadi so se vrstili v več valovih, kar je dodatno otežilo delo interventnih služb na terenu. V Lvovu na zahodu države so prav tako poročali o eksplozijah, kar kaže na širši obseg napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Razmere v obeh mestih ostajajo napete, saj pristojne službe poskušajo vzpostaviti osnovne storitve za prebivalstvo. Ti dogodki ponovno poudarjajo ranljivost ukrajinskega energetskega sektorja sredi zimskih mesecev, ko sta oskrba s toploto in elektriko ključnega pomena za preživetje civilistov. Informacije o morebitnih žrtvah še niso v celoti potrjene.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

V mestu Kamensk-Uralsky v Sverdlovski oblasti je na dan pogreba svojega soproga Sergeja, ki je bil ubit med rusko vojaško operacijo v Ukrajini, nenadoma umrla plesalka Tatjana Šišina. O njeni smrti je javnost obvestil plesni studio Shafran, kjer je bila pokojna dejavna članica. Incident poudarja osebne tragedije, ki spremljajo dolgotrajni oboroženi spopad. Lokalna skupnost je pretresena nad dvojno tragedijo v družini Šišin, saj se je plesalka pripravljala na zadnje slovo od moža, ki je veljal za veterana tako imenovane posebne vojaške operacije. Vzrok njene nenadne smrti v poročilih ni bil podrobneje naveden, vendar so novice o dogodku hitro zaokrožile po regionalnih medijih in družbenih omrežjih. Dogodek odraža širši vpliv vojne na rusko civilno prebivalstvo, kjer se izgube na bojiščih prepletajo z osebnimi stiskami družinskih članov v zaledju. Gre za enega v vrsti primerov, ki v ruskem medijskem prostoru, kljub strogim omejitvam glede poročanja o vojni, pridobivajo pozornost zaradi svoje tragične narave.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

Guverner Kurske oblasti Aleksander Hinštejn je sporočil, da je bil v napadu ukrajinskega drona na mesto Sudža ranjen protojerej Jevgenij Šestopalov, predstojnik cerkve Svete Trojice. Šestopalov je bil ranjen s šrapneli.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

V vasi Horli na zasedenem območju južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah ruskih oblasti zahteval najmanj 27 smrtnih žrtev, med njimi tudi enega otroka. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih več kot 50 oseb. Ruska stran je dogodek označila za pokol civilnega prebivalstva, medtem ko Kijev in Moskva podajata različne interpretacije dogodka v okviru stopnjevanja zračnih napadov na obeh straneh fronte. Ruski uradniki so potrdili, da se je število žrtev čez praznike povzpelo na 29, saj so nekateri huje poškodovani podlegli poškodbam v bolnišnicah. Incident v regiji Herson predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na civilno infrastrukturo v zadnjem obdobju in meče senco na diplomatska prizadevanja za mir. Stopnjevanje strategije "oko za oko" se odraža v vse pogostejših ukrajinskih napadih na cilje globoko v zasedenih ozemljih in znotraj meja Ruske federacije, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Pripadniki ruskih oboroženih sil so na bojišču izvedli nenavadno akcijo, v kateri so ukrajinskim položajem na prvi bojni črti poslali dron, ki je nosil novoletno jelko. O dogodku so v nedeljo, 4. januarja, poročali ruski vojni dopisniki preko kanala na družbenem omrežju Telegram. Po dostopnih informacijah je šlo za simbolično gesto oziroma specifično obliko psihološkega delovanja v času praznikov. Incident se je zgodil v času trajajočih spopadov, kjer obe strani redno uporabljata brezpilotne letalnike za različne namene. Tokratna uporaba drona za dostavo novoletnega simbola namesto bojnega tovora izstopa kot redek primer nekonvencionalne dejavnosti na fronti. Poročilo o dogodku se je hitro razširilo po ruskih medijskih kanalih, ki so akcijo označili za posebno novoletno darilo nasprotniku.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada na naselje Horli v okupirani ukrajinski regiji Herson povečalo na 29. Uradna govornica odbora Svetlana Petrenko je navedla, da sta med ubitimi tudi dva mladoletnika, skupno število ranjenih pa znaša najmanj 60 oseb. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, 1. januarja, s ciljem na omenjeno vas. Ruska stran dogodek opisuje kot neposreden ukrajinski napad na civilno infrastrukturo, pri čemer preiskovalci še naprej ugotavljajo identiteto žrtev in obseg povzročene škode. Ukrajinska stran uradno napada na to specifično lokacijo in civilnih žrtev v takšnem obsegu ni potrdila, vendar so ruske oblasti na zasedenih območjih že začele s postopki izplačevanja socialnih odškodnin družinam ubitih. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za enega izmed najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 4. januar 2024 z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Gubkin v ruski Belgorodski oblasti. Po poročanju lokalnega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bila v napadu ranjena ena civilistka, ki je utrpela barotravmo ter več ran na hrbtu in okončinah. Reševalna ekipa jo je prepeljala v osrednjo okrožno bolnišnico v Gubkinu, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Napad je povzročil tudi materialno škodo na stanovanjskih objektih. Po navedbah guvernerja je prišlo do požara, več stanovanj pa je bilo poškodovanih. Ta incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih dneh decembra močno razširile na ruska obmejna območja, kar povzroča nenehno negotovost med lokalnim prebivalstvom in materialno škodo na civilni infrastrukturi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ruske oborožene sile na več sektorjih ukrajinske fronte krepijo svoje položaje in izvajajo intenzivne operacije, kar po navedbah ukrajinskih častnikov nakazuje na priprave za obsežnejše januarske napade. V sektorju Pokrovsk ruska vojska uporablja taktiko posamične infiltracije pehote in kombinirane napade z oklepnimi vozili, vendar po trditvah ukrajinske nacionalne garde frontna črta za zdaj ostaja nespremenjena. Boji na tem območju potekajo v širokem pasu, globokem od 5 do 20 kilometrov, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih letalnikov in artilerije poskušajo zaustaviti nenehne poskuse prodora. Na južnem in jugovzhodnem delu države, predvsem v bližini mest Stepnohirsk in Huliaipole, je ruska stran skoncentrirala močno skupino sil, vključno z elitnimi zračnodesantnimi enotami (VDV). Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinske prostovoljne vojske Serhija Bratčuka je cilj teh sil obkoliti obrambno vozlišče Orikhiv in vzpostaviti mostišče za nadaljnje prodiranje v notranjost države. Čeprav se je intenzivnost spopadov v regijah Harkov, Luhansk in Sumi v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala, ukrajinski obveščevalci opozarjajo, da gre za taktično prerazporejanje sil pred novim valom ofenzivnih operacij v začetku leta 2024.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

V vasi Horli v rusko zasedeni regiji Herson je na silvestrovo prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti življenje izgubilo 27 ljudi, med njimi tudi otrok. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih še najmanj 50 oseb. Ruski uradniki so dogodek označili za teroristični napad in vojni zločin, medtem ko Ukrajina vztraja, da njene sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je Kremelj sprožil obsežno informacijsko kampanjo, v kateri trdi, da so ukrajinski droni neuspešno poskušali izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je javno objavilo posnetke srečanja z ameriškim obrambnim atašejem v Moskvi, kateremu so predali domnevne dokaze, vključno z navigacijsko enoto sestreljenega drona. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza namenjena predvsem pošiljanju signalov prihajajoči ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa. Napetosti med državama se tako ob začetku leta 2026 še stopnjujejo, kljub predhodnim diplomatskim prizadevanjem za mir.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na silvestrovanju v regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost in obsodil napade na civiliste.

V ruskem zasedenem naselju Horli v regiji Herson je na novoletni večer prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti zahteval 27 življenj, medtem ko je bilo najmanj 50 ljudi ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali novo leto. Eden od dronov naj bi nosil vnetljivo zmes, ki je povzročila obsežen požar. Kijev se na obtožbe o napadu neposredno ni odzval, so pa iz ukrajinske vojske sporočili, da izvajajo napade izključno na vojaške cilje in dosledno spoštujejo mednarodno pravo. Obenem so ukrajinske oblasti poročale o novih ruskih zračnih napadih na svojo energetsko infrastrukturo, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v času, ko so diplomatski krogi poročali o določenem napredku v mirovnih pogajanjih. Istočasno je Kremelj ameriškim predstavnikom predal domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran je objavila posnetke, ki prikazujejo predajo navigacijske enote sestreljenega drona ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi. Moskva s to potezo krepi svojo informacijsko kampanjo in pošilja jasne signale ameriški administraciji glede ukrajinskih operacij na ruskem ozemlju.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

Analitiki ameriške revije The National Interest so ocenili, da bi Ukrajina lahko izgubila nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Odesa, v kolikor se oblasti v Kijevu ne bodo pripravljene vključiti v poštena mirovna pogajanja z Rusko federacijo. Avtorji prispevka poudarjajo, da so nedavni ruski napadi na vojaške in infrastrukturne cilje v mestu jasno sporočilo Moskve, da ne namerava popustiti pri izvajanju vojaškega pritiska. Izguba Odese bi za Ukrajino pomenila popolno izgubo dostopa do Črnega morja, kar bi državo naredilo v celoti odvisno od logistične in ekonomske pomoči Zahoda oziroma Evropske unije in Združenih držav Amerike. Medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec decembra nakazal pripravljenost na določeno obliko dialoga po predhodnih posvetovanjih z zahodnimi partnerji, nekateri ameriški vojaški opazovalci, kot je nekdanji obveščevalec Scott Ritter, menijo, da so možnosti za diplomatsko rešitev vse manjše. Ritter je ob tem izpostavil nedavne ukrajinske napade na rusko ozemlje kot dejavnik, ki dodatno zaostruje stališče Moskve glede statusa ukrajinskih oblasti kot sogovornika. Rusija naj bi po navedbah v članku Odeso obravnavala kot ključno strateško točko, katere zavzetje bi lahko korenito spremenilo potek konflikta v korist Kremlja.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki na civilne objekte v vasi Horli v zasedenem delu hersonske regije. Po navedbah Moskve so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Rusko diplomatsko predstavništvo pri Združenih narodih v Ženevi je ostro obsodilo molk zahodnih držav glede dogodka in ga označilo za sostorilstvo pri domnevnih vojnih zločinih. Istočasno so ruske sile nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte po celotni državi. Napadi so se stopnjevali ravno v času, ko se v regiji spopadajo z močnim zimskim mrazom, kar povzroča dodatne težave pri oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odziv na nove napade napovedal srečanja z evropskimi zavezniki, na katerih bodo obravnavali nadaljnje korake za končanje konflikta, medtem ko Rusija grozi s posledicami, ki bi lahko ustavile tekoča mirovna prizadevanja.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto, 3. januarja 2026, uradno potrdilo, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad naseljem Bondarne v Donecki ljudski republiki. Operacijo so izvedle enote vojaške skupine 'Jug', ki so z aktivnim delovanjem s tega območja izrinile ukrajinske obrambne sile. Ta napredek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer sile Moskve skušajo sistematično zasesti strateško pomembne točke v donbaški regiji. Zasedba Bondarnega se vpenja v širši okvir ruskih vojaških prizadevanj za utrditev položajev v Donecku. Po navedbah uradnih virov v Moskvi so njihove enote v zadnjih dneh okrepile ofenzivne dejavnosti na več odsekih fronte. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na tem območju, medtem ko ukrajinska stran še naprej izvaja obrambne operacije, da bi preprečila nadaljnje prodiranje ruskih sil v notranjost države.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.