APDEJT.si

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je kritičen do "brezobzirne jedrske retorike" ruskega predsednika Putina in želi okrepiti jedrske zmogljivosti Nata kot sredstvo odvračanja, zlasti proti Rusiji. Rutte poudarja potrebo po javni razpravi o jedrskem odvračanju, da bi zagotovili razumevanje njegovega prispevka k splošni varnosti.

Generalni sekretar NATA, Mark Rutte, je napovedal, da bo zavezništvo v prihodnje bolj javno izpostavljalo svoje jedrske zmogljivosti. Cilj tega je odvračanje Rusije in zagotavljanje, da javnost razume, kako jedrsko orožje prispeva k varnosti NATA. Rutte je poudaril, da v primeru ruske jedrske retorike ni razloga za paniko, saj ima NATO močno jedrsko odvračanje, ki lahko ohranja mir in preprečuje agresijo po ruski invaziji.

Po poročanju CNN Español so ZDA izvedle dva nova napada na plovila v vzhodnem Tihem oceanu v nedeljo, pri čemer je umrlo šest ljudi.

Grški minister za obrambo Nikos Dendias je napovedal nakup novih transportnih letal za grške letalske sile. Dendias je obiskal vojaško letališče v Elefsini in poudaril, da je nakup nujen za okrepitev zračnih prevozov in vojaške podpore. Nakup je del 30-letnega programa oboroževanja grške vojske.

Visoki uradnik Pentagona je javno podprl obrambni pakt AUKUS, kar predstavlja najmočnejšo javno podporo s strani ZDA do sedaj. Podpora prihaja kljub kritikam, da je ameriški pregled dogovora 'vznemiril Avstralijo'.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je napovedal, da bo Nato v prihodnje aktivneje uporabljal svoj jedrski potencial za okrepitev sistema odvračanja in zaščito držav članic. Ta odločitev naj bi okrepila zaupanje v sposobnosti zavezništva.

Generalni sekretar Nata Rutte je obiskal Severno Porenje-Vestfalijo, da bi poudaril osrednjo vlogo te nemške zvezne države pri nadzoru zračnega prostora na vzhodnem krilu Nata. Obisk izpostavlja pomen lokacije v Geilenkirchenu za varnostno politiko zavezništva.

Načrti predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o ustanovitvi nove obveščevalne enote znotraj generalnega sekretariata Evropske komisije so sprožili polemike in nezadovoljstvo. Projekt naj bi zagotovil boljši dostop do obveščevalnih podatkov.

Severna Koreja je obsodila najnovejše ameriške sankcije, ki ciljajo na posameznike in organizacije, obtožene nezakonitih dejavnosti. Kremelj je sporočil, da so bili obveščeni o ameriškem testiranju medcelinskega balističnega izstrelka Minuteman III. Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je kritiziral odločitev Donalda Trumpa o nadaljevanju testiranja jedrskega orožja, rekoč da to kaže na zaostrovanje globalne krize. ZDA pa so pozvale Varnostni svet ZN k umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmadu al-Sharaaju pred njegovim obiskom v Washingtonu.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).

Pakistan je sprožil preiskavo o samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu, v katerem je umrlo 12 ljudi. Preiskava poudarja izzive, s katerimi se sooča pakistanska vlada.

Fox News poroča, da so iranski hekerji po obtožnici, vloženi proti nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost ZDA Johnu Boltonu, pridobili dostop do njegove e-pošte, ki je vsebovala zaupne informacije.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Azerbajdžan ne načrtuje napotitve mirovnih sil v Gazo, dokler ne bo popolne ustavitve spopadov med Izraelom in Hamasom, je povedal vir z azerbajdžanskega zunanjega ministrstva. ZDA so z Azerbajdžanom, Indonezijo, ZAE, Egiptom, Katarjem in Turčijo razpravljale o možnih prispevkih teh držav k mednarodnim stabilizacijskim silam (ISF) s približno 20.000 vojaki, kot del Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Azerbajdžanski parlament mora potezo še odobriti.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Britanska vojska je po osmih letih zamude prejela prvih 50 izvidniških oklepnih vozil Ajax. Dobava je bila zamujena zaradi konstrukcijskih napak, ki so dvakrat ustavile testiranja. Vozila bodo nameščena na vzhodnem krilu Nata, vendar se pojavljajo kritike glede njihove učinkovitosti, saj so se na bojišču uveljavili droni.

Nigerijska vlada je zavrnila trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preganjanju kristjanov v državi in poudarila, da ustava ščiti versko svobodo. Minister Yusuf Tuggar je v Berlinu zanikal versko preganjanje. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so sprožile ostre odzive nigerijskih državljanov in strokovnjakov, ki so ZDA obtožili izmišljevanja.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Dva prebivalca Kijeva sta oškodovala ameriškega plačanca, ki se bori na strani ukrajinske vojske, s prodajo ponarejenega laserskega orožja. Plačanec je za lažno orožje plačal približno 85.000 dolarjev. Informacijo so potrdili na ukrajinskem generalnem državnem tožilstvu.

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko zaroto, v kateri naj bi ukrajinske oblasti poskušale rekrutirati ruske pilote z obljubo 3 milijonov dolarjev in državljanstva v zahodni državi, da bi ugrabili rusko vojaško letalo.

Romunski minister za obrambo Ionuț Moșteanu je komentiral izjavo generalnega sekretarja Nata, da bi v primeru napada Romunijo branilo 31 držav. Na vprašanje, kako hitro bi vojaška pomoč zaveznikov prispela na ozemlje države, je Moșteanu pojasnil, da so sile zavezništva že prisotne v Romuniji in lahko hitro posredujejo. Poudaril je, da se v primeru vojne razmere spremenijo, a ni natančno specificiral, kdo bi lahko napadel Romunijo in kako močan bi bil ta napad.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o različnih vojaških možnostih proti Venezueli, vključno z zračnimi napadi, uporabo specialnih sil in prevzemom nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo bodo koordinirale ZDA, »zelo kmalu« napotena v Gazo. Dejal je, da se je več držav ponudilo za sodelovanje v tej misiji, ki naj bi podpirala Trumpov načrt za Gazo.

Abdulmalik Badreddin al-Huti je napovedal skorajšnjo vojno in poudaril, da so iz prejšnjih spopadov izšli močnejši. Opozoril je, da se približujejo novi fazi konfrontacije z nasprotnikom.

Združene države Amerike so dale Južni Koreji zeleno luč za gradnjo jedrskih podmornic, kar bi znatno povečalo mornariške zmogljivosti Seula in ga postavilo med izbrane države s tovrstnimi sredstvi. Analitiki menijo, da bi poteza lahko preoblikovala strateško pokrajino severovzhodne Azije in okrepila odvračanje ter zmanjšala tveganje odprtega konflikta. Predsednik Trump je napovedal, da bo Južna Koreja podmornico gradila v ladjedelnici v Philadelphii.

Grški premier Micotakis in ciprski predsednik Christodoulides sta sopredsedovala tretji medvladni konferenci med državama, kjer so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju. Medtem je Siriza ponovno odprla vprašanje domnevnih nepravilnosti v OPEKEPE s strani zasebnih interesov, pri čemer očitajo vladi Micotakisa dopuščanje takšnih praks.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorius je nakazal, da so nedavni incidenti z droni v Belgiji povezani z razpravami o uporabi zamrznjene ruske imovine, ki jo hrani Euroclear, za financiranje posojila Ukrajini. Incidenti so povzročili paniko, minister pa meni, da je to sporočilo: 'Da se niste usudili!'

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Nekdanji senegalski minister za notranje zadeve, Aly Ngouille Ndiaye, je v prispevku, naslovljenem na predsednike ECOWAS in Mavretanije, opozoril na alarmantno varnostno situacijo v Maliju. Ndiaye svari, da bi padec Bamaka v roke džihadističnih skupin imel dramatične posledice za celotno zahodnoafriško podregijo, ter poziva k nujnemu ukrepanju, da se prepreči, da bi Mali postal nov Afganistan.

Sergej Šojgu se je v Kairu srečal s predsednikom Egipta, Abdelom Fatahom al-Sisijem. Med srečanjem so razpravljali o ključnih področjih dvostranskega sodelovanja, vključno z ruskimi projekti v Egiptu, kot je jedrska elektrarna El-Dabaa. Šojgu je As-Sisiju prenesel pozdrave od ruskega predsednika Putina in poudaril uspešno izvedbo velikih infrastrukturnih projektov med državama.

V Sinaloi v Mehiki je v streljanju z varnostnimi silami umrlo 13 domnevnih članov kartela. Med operacijo so rešili tudi devet ugrabljenih oseb.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Več znanih politikov AfD je načrtovalo potovanje v Rusijo na simpozij "Brics-Europa" v Sočiju. Načrtovana je bila tudi okrogla miza z Dmitrijem Medvedjevom, vendar je do srečanja prišlo do odpovedi. Potovanje je sprožilo ostre kritike, politike pa so označili za "izdajalce domovine".

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v Nacionalnem dnevniku na televiziji Pink spregovoril o nepooblaščenem snemanju svojega pogovora z Dijano Hrkalović, pri čemer je poudaril, da jo bo kljub vsemu zaščitil kot državljanko Srbije. Izjavil je tudi, da je osebno poklical Hrkalovićevo. Poleg tega se je Vučić dotaknil političnih tem, vključno z blokadami in prihajajočimi volitvami, ter komentiral prodajo zgradbe Maršalata Američanom.

Strogo zaupni napad bombnika B-2 na iranske jedrske objekte junija 2025 naj bi bil sprožen iz letalske baze Whiteman, ki si deli ograjo s prikoličarskim parkom v tuji lasti, povezanim z obsojenim prevarantom, ki je povezan s kitajsko komunistično partijo (KKP).

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je za posebnega odposlanca ZDA v Belorusiji imenoval odvetnika Johna Coula, ki ga je označil za »najvidnejšega pravnika« v ZDA.