Merz in Wadephul sta pojasnila vprašanje Sirije v Unionsfraktion
V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.
V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.
Garant za pravice pridržanih v Italiji je izrazil nasprotovanje prenosu migrantov v center v Gjadru v Albaniji. V svojem poročilu navaja, da je število migrantov v italijanskih centrih majhno in da obstajajo zadostne zmogljivosti v Italiji, zato prenos v Albanijo ni upravičen. Poudarja, da je bilo med obiskom v centru prisotnih le 27 oziroma 28 ljudi.
Državni odbor za človekove pravice je sporočil, da je Ministrstvo za izobraževanje po prejemu poročila, ki razkriva kršitve pravice do izobraževanja v času avtoritarne vladavine, identificiralo 815 žrtev političnega preganjanja, ki so bile zaposlene v izobraževanju ali so bile študenti. Ta korak naj bi poglobil družbeno spravo.
Kosovska policija je sporočila, da je 1. novembra prejela informacijo o incidentu v okolici Leposavića, kjer naj bi srbska žandarmerija znotraj kosovskega ozemlja poškodovala in ugrabila državljana Kosova srbske narodnosti, identificiranega z inicialkami M.V.
Oskarjev nagrajenec, palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra, že leta s svojo kamero dokumentira, kar opisuje kot nekaznovanost, ki jo Izraelci uživajo pri slabem ravnanju s Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu. S svoje terase opozarja na bližnjo izraelsko naselbino Maon in poudarja, da se incidenti, v katere so vpleteni naseljenci in izraelski vojaki, dogajajo skoraj vsak dan.
Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na 41. otvoritveni slovesnosti srečanja İSEDAK izjavil, da je Turčija sprožila poseben program podpore za Sirijo, saj si ta prizadeva za okrevanje po dolgem obdobju. Erdoğan je poudaril, da je ponovna vzpostavitev Sirije temeljna prioriteta Turčije.
Kitajska je pozvala ZDA, naj se izognejo prestopanju štirih občutljivih "rdečih linij", da bi ohranili dobre odnose med državama po srečanju voditeljev Xi Jinpinga in Donalda Trumpa.
Več kot petsto akademikov in aktivistov za človekove pravice v Indoneziji je podpisalo peticijo, ki nasprotuje imenovanju Suhartu za narodnega heroja. Suharto je državo vodil kot diktator več kot trideset let, kot general pa je bil odgovoren za množični poboj komunistov v letih 1965 in 1966, v katerem je bilo po nekaterih ocenah ubitih pol milijona ljudi.
Na 43. generalni konferenci UNESCO v Samarkandu v Uzbekistanu je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uradno priznala dva velika islamska praznika, Ramazanski bajram (Eid al-Fitr) in Kurban bajram (Eid al-Adha).
Kim Young-hoon, znan kot oseba z najvišjim IQ na svetu, je zaprosil za politični azil v Združenih državah Amerike. Kot razlog je navedel, da ga v Južni Koreji preganjajo zaradi njegove krščanske vere in političnih stališč. V videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, je Kim dejal, da ne more več živeti v Južni Koreji, ki jo obvladuje pro-severnokorejska leva vlada, ki zatira biblijske resnice in izdaja svobodo, za katero so se borili njegovi predniki. Trdi, da južnokorejska vlada kaznuje patriote in hvali komuniste, zato išče zatočišče v ZDA, kjer njegova vera ne bo preganjana.
Po srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kitajska pričakuje obdobje stabilnosti in nadzora v odnosih med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi je srečanje označil za zgodovinski trenutek, ki bo pripomogel k izogibanju nesporazumom in preprečil večje nihanju v odnosih. Shenzhen se pripravlja na gostitev vrha Apec naslednje leto.
Predsednica Samia Suluhu Hassan je prisegla na svoj prvi izvoljeni mandat po zmagi na volitvah, ki so sprožile smrtonosne proteste. Opozicijska stranka je zavrnila izide volitev, na katerih je Hassan prejela skoraj 98 % glasov. Predsednica je za nasilje po volitvah okrivila zunanje dejavnike.
Kljub napredku pri sprejemanju zakonodaje za izkoreninjenje otroških porok v regiji Južne Afrike (SADC), organizacija Equality Now opozarja, da obstajajo obstoječi in novi dejavniki, ki še vedno ogrožajo mlade. Poudarili so, da je odprava otroških porok še vedno oddaljen cilj.
Donald Trump je v intervjuju za CBS News izključil možnost, da bi se leta 2028 potegoval za tretji mandat. Prav tako je ponovil kritike na račun Zohrana Mamdanija, demokratskega kandidata za župana New Yorka, in komentiral njegov videz.
Samia Suluhu Hassan je prisegla za drugi mandat kot predsednica Tanzanije po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali nasilni protesti. Volitve so bile sporne, dve glavni tekmici pa sta bili izločeni iz kandidature. Slovesnost je potekala ob strogih varnostnih ukrepih, opozicija pa jo je označila za prevaro.
BBC poroča, da je kitajski pritisk povzročil, da je univerza Sheffield Hallam v Veliki Britaniji omejila raziskave o Xinjiangu, da bi zaščitila svoj trg kitajskih študentov. Dokumenti kažejo, da je Kitajska izvajala nadlegovanje in ustrahovanje, da bi ustavila preiskave o kršitvah človekovih pravic v Xinjiangu.
Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.
Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci okrepili napade na palestinske kmete, njihovo živino in šole. V enem od primerov so nasilno vdrli v palestinsko šolo v severovzhodni Tubas in uničili njeno notranjost. V drugem incidentu so bili posneti, kako mučijo jagnjeta v ogradi, ki je v lasti palestinske družine. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo na poslabšanje nasilja naseljencev nad palestinsko živino.
Mednarodna federacija novinarjev (IFJ) in njene podružnice, vključno z Neodvisnim združenjem novinarjev Srbije (NUNS), so 2. novembra obeležile Mednarodni dan boja proti nekaznovanosti zločinov nad novinarji. V Črni gori nevladna organizacija CGO opozarja, da se primeri nasilja nad novinarji še vedno počasi in neučinkovito procesirajo, nekaznovanost pa ostaja pokazatelj pomanjkanja odgovornosti in politične volje. Opozarjajo, da pozne in neustrezne reakcije institucij dodatno poglabljajo občutek negotovosti med novinarji in spodbujajo nove napade.
Italija je podaljšala svoj sporni migracijski sporazum z Libijo za naslednja tri leta. Nevladne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic v libijskih internacijskih centrih, kjer se nahajajo migranti.
ZDA so na Karibih uničile še en domnevni narkočoln. To se je zgodilo le 24 ur po pozivu visokega komisarja ZN za človekove pravice, Volkerja Türka, ki je pozval k prenehanju takšnih dejanj, saj jih ocenjuje kot kršitve mednarodnega prava. Türk je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih človeških žrtev in poudaril, da so takšni napadi nesprejemljivi.
Po besedah državne ministrice za socialno skrbstvo Sudana, Selime Ishak, prihaja v Faširu do hudih kršitev človekovih pravic, odkar so nadzor prevzele Sile za hitro podporo (HDK). Ishak je dejala, da je bilo v prvih dveh dneh ubitih 300 žensk in da HDK izvaja sistematično etnično čiščenje.
Inštitut za tisk in družbo (IPYS) je v Venezueli med januarjem in oktobrom 2025 zabeležil 130 primerov »kršitev svobode izražanja«. Opozorili so na »stalno poslabšanje pogojev« za novinarstvo v državi.
Rusija bo še naprej branila pravice ruskih medijev v tujini in si prizadevala za zagotavljanje varnih delovnih pogojev za novinarje po vsem svetu. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je poudarila odločenost Moskve, da bo branila pravice ruskih medijev in opozorila Zahod pred grožnjami ruskim novinarjem.
Srbski mejni policisti so na meji zadržali skupino madžarskih študentov, ki so se odpravljali na komemoracijo. Po poročanju madžarskega portala 24.hu naj bi jim ukazali, da se slečejo do spodnjega perila, jih več ur zadrževali in jim nato prepovedali vstop v Srbijo. Eden od študentov je za portal 24.hu povedal, da so jih prisilili čakati več ur, jih prisilili, da se slečejo v spodnje perilo, in jih nato poslali nazaj.
V Berlinu so protestniki demonstrirali pred nemškim Zunanjim ministrstvom in zahtevali konec vojne v Sudanu. Protestirali so proti kršitvam človekovih pravic in ubojem civilistov.
Glavna opozicijska stranka v Tanzaniji je sporočila, da je bilo v protestih zaradi volitev ubitih na stotine ljudi. Generalni sekretar ZN je pozval k preiskavi obtožb.
Latvijski parlament je izglasoval umik iz Istanbulske konvencije, mednarodne pogodbe, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Odločitev je sprožila proteste in obsodbe zagovornikov človekovih pravic po Evropi. Za umik je glasovalo 56 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Zagovorniki umika trdijo, da pogodba spodbuja 'teorije spolov'.
Google in Amazon sta se v okviru 1,2 milijarde dolarjev vrednega projekta Nimbus z Izraelom dogovorila o posebnih pogojih, ki vključujejo obveščanje Izraela o vseh pravnih zahtevah za podatke. Preiskava razkriva, da sta tehnološka velikana pristala na uporabo tajne kode, da bi obšla pravne obveznosti v različnih državah in služila interesom Izraela.
Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.
Znani nemški TV-voditelj Markus Lanz je bil v svoji oddaji vidno ganjen ob pretresljivih izpovedih ruske aktivistke skupine Pussy Riot. Njene zgodbe so ga spomnile na pomembno srečanje v Sankt Peterburgu pred leti.
Hrvaški premier Andrej Plenković se je sestal s predstavniki nacionalnih manjšin, kjer je poudaril, da bo vlada še naprej delala na izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. Razpravljali so o izvajanju Operativnih programov nacionalnih manjšin in infrastrukturnih naložbah, ki so pomembne za manjšine. Plenković je izpostavil, da je prednostna naloga vlade vključujoča družba, ki spoštuje in ščiti človekove pravice in pravice nacionalnih manjšin.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je prepovedal Mednarodnemu odboru Rdečega križa obiske palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih. Rdeči križ je pozval Izrael, naj omogoči dostop do vseh palestinskih zapornikov. Poleg tega izraelske oblasti zadržujejo palestinskega dečka z avtizmom, ki naj bi bil izpostavljen nasilju s strani paznikov in drugih zapornikov.
Latvijski parlament nadaljuje s postopkom izstopa iz Istanbulske konvencije kljub nasprotovanju nevladnih organizacij, medtem ko nova litovska premierka Inga Ruginiene meni, da bi morala Litva ratificirati Istanbulsko konvencijo. Tuji veleposlaniki v Latviji so poudarili, da je Istanbulska konvencija v številnih evropskih državah spodbudila izboljšave zakonodaje in politik.
Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu Apec ponovno izrazil pohvale Maleziji in njenemu voditelju Anwarju zaradi njune vloge pri posredovanju med Tajsko in Kambodžo. Trump je poudaril, da se je Malezija izkazala kot odličen mediator pri podpisu mirovnega sporazuma med državama.
Začetek Zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini leta 2026 se hitro približuje, saj je do začetka dogodka ostalo le še 100 dni. Ljubitelji zimskih športov se že pripravljajo na spremljanje spektakla v alpskem smučanju, biatlonu in drugih disciplinah.
Indija je ostro zavrnila poročilo strokovnjaka ZN, Thomasa Andrewsa, ki je trdil, da so bili mjanmarski begunci po terorističnem napadu v Pahalgamu aprila 2025 izpostavljeni močnemu pritisku, kljub temu da v napadu ni bil udeležen noben državljan Mjanmara. Indija je poročilo označila za pristransko in neutemeljeno ter poudarila, da je analiza strokovnjaka ZN napačna in komunalno obarvana. Poročilo naj bi vplivalo na obravnavo beguncev Rohingya v Indiji.
Italijanski veleposlanik pri Združenih narodih je označil poročilo posebne poročevalke ZN Francesce Albanese o razmerah v Gazi za neverodostojno in nepristransko, češ da presega njen mandat. Izraelski veleposlanik pri ZN, Danny Danon, je Albanese ostro napadel in jo označil za »čarovnico«, ki uporablja genocid kot orožje. Poročilo Albanese obravnava kršitve človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih.
Izraelski minister za obrambo Israel Katz je podpisal ukaz, ki prepoveduje obiske predstavnikov Rdečega križa palestinskim zapornikom, ki so pridržani na podlagi zakona, usmerjenega proti "nezakonitim borcem". Pred sporazumom o prekinitvi ognja 10. oktobra je izraelska zaporska služba zadrževala 2.673 zapornikov, kategoriziranih kot nezakoniti borci.
Amnesty International je ponovila poziv k neodvisni preiskavi ameriškega zračnega napada na zapor v provinci Saada v Jemnu, ki se je zgodil aprila. Organizacija je izrazila prepričanje, da bi napad, v katerem je bilo ubitih več kot 60 afriških migrantov, lahko predstavljal vojni zločin.
V Tanzaniji se pričakuje, da bo predsednica Samia Suluhu Hassan osvojila drugi mandat, saj so bili glavni opozicijski kandidati zaprti ali jim je bila prepovedana kandidatura. Splošne volitve potekajo v ozadju vse večje represije in izključevanja opozicije.
Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino, Francesca Albanese, je predstavila poročilo, v katerem trdi, da so države, ki so nadaljevale trgovino z orožjem in podpirale Izrael, medežne pri genocidu v Gazi. Albanesejeva kritizira zahodne vlade, da so dopustile genocid in se sedaj pripravljajo na delitev "plena" v Gazi. Prav tako obsoja zlorabo mednarodnega prava za podporo izraelskemu genocidu v Palestini, hkrati pa poziva Južno Afriko k dodatnim ukrepom proti izraelskim zločinom.
Število smrtnih žrtev v obsežni protidrogni akciji v Rio de Janeiru se je povečalo na najmanj 64, med katerimi so štirje policisti. V operaciji, v kateri je sodelovalo 2500 policistov, so v mestnih četrtih vladale razmere, podobne vojnim. Gre za najbolj krvav policijski obračun v zvezni državi.
Bahrajnski aktivist Abdulhadi al-Khawaja je začel odprto gladovno stavko v zaporu, s katero protestira proti svoji dolgotrajni zaporni kazni. Al-Khawaja, pomemben akter bahrajnske vstaje Arabske pomladi pred 13 leti, je bil aretiran in obsojen zaradi svojega aktivizma.
Obisk nemškega kanclerja Friedricha Merza v Turčiji je tradicionalno zapleten, saj mora krmariti med nemškimi interesi, vprašanji človekovih pravic in vojaško varnostjo. Članki poudarjajo, da je obisk zahteven zaradi občutljivega ravnovesja, ki ga mora Merz vzpostaviti.
V Pakistanu in na obeh straneh nadzorne črte v Kašmirju so s protesti obeležili 'Črni dan' v znak protesta proti indijski upravi nad Džamujem in Kašmirjem. Protestniki so obsodili, kar so označili za nezakonito indijsko zasedbo, in pozvali svet, naj opazi kršitve človekovih pravic v regiji. Mestna uprava Karačija je prav tako napovedala obeležitev 'Črnega dne' v znak protesta.
Predsednik Donald Trump je končal svojo enotedensko turnejo po Aziji, med katero je dosegel trgovinske sporazume s Kambodžo, Tajsko in Malezijo. V Maleziji je Trump obiskal vrh ASEAN in ob slovesu obljubil nadaljnje sodelovanje. Poleg tega je Trump so-podpisal premirje med Tajsko in Kambodžo, s čimer je okrepil stabilnost na njuni meji.
Akademska mreža Slobodan univerzitet je v sodelovanju z drugimi organizacijami izdelala spletno stran s pričevanji o policijskem nasilju nad študenti in prebivalci Novega Sada. Spletna stran (svedocanstva.labs.rs) vsebuje pričevanja o dogodkih, ki naj bi se zgodili v noči med 5. in 6. septembrom. Raziskava o nasilju je bila predstavljena tudi v kampusu v Novem Sadu.
Po poročanju agencije AP so študenti iz Novega Pazarja organizirali pohod proti Novem Sadu, da bi obeležili obletnico padca nadstrešnice železniške postaje. Ameriška agencija AP poroča, da se na dogodku pričakuje več deset tisoč ljudi. Agencija AP tudi poroča, da naj bi srbska vlada aretirala več deset študentov v poskusu zatiranja protestov in da so študenti s tem dejanjem ogrozili oblast populističnega predsednika Aleksandra Vučića.
Mladi Maročani so se zbrali na protestih v mestih, kot sta Rabat in Casablanca, ter zahtevali reforme v izobraževanju in zdravstvu, strožje ukrepe proti korupciji ter izpustitev protestnikov, ki so bili pridržani med prejšnjimi protesti. Proteste je organiziralo Gibanje Generacije Z 212.