Zbor občanov krajevne skupnosti "Sonja Marinković" iz Novega Sada je za ponedeljek napovedal protestno akcijo "Ne pristajam!" zaradi napovedanih sprememb kazenskega zakonika, ki jih ocenjujejo kot poskus dodatnega omejevanja človekovih pravic v Srbiji. Protestniki nasprotujejo spremembam, ki jih vidijo kot korak nazaj v zagotavljanju temeljnih svoboščin.

Ameriška igralka Jennifer Lawrence je na Mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu obsodila dogajanje v Gazi kot "genocid, ki je nesprejemljiv". Kritizirala je tudi ameriško politiko zaradi pomanjkanja "integritete". Lawrence je poudarila, da politiki lažejo in da primanjkuje empatije, ter opozorila, da ignoriranje dogajanja v enem delu sveta lahko hitro pripelje do težav tudi drugje.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je izjavil, da imajo ženske v Iranu pravico izbire glede nošenja hidžaba in obsodil prisilno uveljavljanje te prakse. Prav tako je dejal, da so mednarodne sankcije in pritiski okrepili odpornost in enotnost Irana. V New Yorku je Pezeškijan označil zahtevo Združenih držav Amerike po predaji obogatenega uranija v zameno za suspenzijo sankcij za nesprejemljivo.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Bangladeška diaspora je protestirala pred sedežem ZN v New Yorku proti Muhammadu Yunusu, obtožujoč ga povečanja zločinov nad manjšinami in spreminjanja Bangladeša v državo, podobno talibanom. Protestniki so vzklikali "Vrnite se v Pakistan". Yunus je nagovoril 80. Generalno skupščino ZN.

Marc Maron, Shane Gillis in Zach Woods so izrazili kritike na račun komikov, ki bodo nastopili na komičnem festivalu v Rijadu v Savdski Arabiji. Med nastopajočimi so Dave Chappelle, Bill Burr, Louis C.K. in Pete Davidson. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da festival poteka v državi, ki ima slabe dosežke na področju človekovih pravic.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je ostro kritiziral Izrael zaradi njegovih dejanj v Gazi in poskusov aneksije Zahodnega brega. Na srečanju Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) ob robu Generalne skupščine Združenih narodov je Fidan dejal, da je Izrael s svojimi "velikoizraelskimi sanjami" postal "banditovski akter", ki predstavlja resno tveganje za regijo. Pozval je mednarodno skupnost, da obsodi izraelske zločine, ustavi dobavo orožja Izraelu in skupaj nasprotuje izraelski politiki.

Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je telefonirala z materjo Alberta Trentinija, humanitarnega delavca, ki je zaprt v Venezueli. Meloni je izrazila osebno bližino in podporo italijanske vlade družini ter obljubila maksimalno prizadevanje za pozitiven izid njegovega primera.

Slovaški parlament je sprejel ustavni amandma, ki priznava samo dva spola, moškega in ženskega, kar je sprožilo zaskrbljenost glede človekovih pravic. Sprememba ustave tudi določa, da imajo slovaški zakoni prednost pred zakonodajo EU v zadevah, ki se nanašajo na 'nacionalno identiteto', vključno z vprašanji družine in spola. Kritiki opozarjajo, da bi lahko te spremembe kršile mednarodne obveznosti države in ogrozile zaščito človekovih pravic, posebej pravic LGBTQ+ skupnosti.

Združeni narodi so posodobili svoj seznam podjetij, ki poslujejo v izraelskih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu, pri čemer je bilo identificiranih 158 podjetij iz 11 držav. Večina podjetij ima sedež v Izraelu, vključeni pa so tudi mednarodni akterji, kot so Airbnb, Booking.com, Motorola Solutions in Trip Advisor. Izrael meni, da so naselbine zakonite, medtem ko jih ZN in mednarodno pravo štejejo za kršitev mednarodnega prava.

Združeni narodi so več kot podvojili število podjetij na svoji črni listi zaradi njihove vpletenosti v kršitve človekovih pravic Palestincev na zasedenih ozemljih. Na seznam je bilo dodanih 68 novih podjetij iz 11 držav, kar predstavlja 70-odstotno povečanje. Ta poteza ZN zaostruje dolgoletni diplomatski spor glede izraelskih naselbin.

Republikanka Marjorie Taylor Greene je brez dokazov namigovala, da so morda transspolne osebe in aktivisti Antife odgovorni za napad na urad ICE v Dallasu. V Iranu je policija aretirala Mahso Jino Amini zaradi nepravilnega nošenja hidžaba, zaradi česar je kasneje umrla v bolnišnici. V pakistanski dolini Tirah pa civilisti izgubljajo življenja zaradi eksplozij, kar izpostavlja potrebo po večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah.

Slovaški parlament je v tretji, zadnji obravnavi sprejel spremembe ustave, ki določajo, da obstajata samo dva spola: moški in ženski. Spremembe so bile sprejete z večino glasov, kar pomeni, da je to stališče zdaj pravno utrjeno v državi. Predlog je bil prvič obravnavan aprila, drugo branje pa je sledilo junija.

Zaradi naraščajočega števila nasprotovanj evropskih nogometnih zvez, bo UEFA prihodnji teden izvedla nujni sestanek, kjer bodo razpravljali o morebitni izključitvi Izraela iz mednarodnih tekmovanj. Razprava poteka na podlagi izjave komisije Združenih narodov (ZN). Obstaja možnost, da bo UEFA sprejela ukrepe proti Izraelu pred FIFA Matchday oktobra 2025.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif je na Generalni skupščini Združenih narodov opozoril na pereča vprašanja v Gazi in Kašmirju. Hkrati indijski mediji poročajo, da so protesti v Ladaku priložnost za okrepitev indijskega federalizma in demokracije.

Po podatkih Amnesty International so iranske oblasti letos izvršile več kot 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 15 letih. Organizacija za človekove pravice opozarja na "grozljivo" povečanje števila usmrtitev v Islamski republiki Iran.

OZN je objavil posodobljen seznam 158 podjetij, večinoma izraelskih, ki so povezana z razvojem izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Na seznamu so tudi podjetja iz Portugalske in drugih evropskih držav. Med mednarodnimi podjetji so Booking.com, Motorola Solutions in Tripadvisor. Razvoj naselbin je po mednarodnem pravu nezakonit.

Microsoft je omejil dostop izraelskega ministrstva za obrambo do nekaterih svojih storitev v oblaku in umetne inteligence, potem ko je preiskava pokazala, da je izraelska vojska te tehnologije uporabljala za množični nadzor nad Palestinci na območju Gaze in Zahodnem bregu. Omejitev je uvedena zaradi kršenja pravil Microsofta o uporabi tehnologije za nadzor. Amnesty International pozdravlja potezo Microsofta in jo vidi kot pomemben trenutek za korporativno odgovornost.

Združeni narodi so dodali skoraj 70 podjetij na seznam tistih, ki so vpletena v kršitve človekovih pravic zaradi poslovnih povezav z izraelskimi naselbinami na zasedenem Zahodnem bregu. S tem se je število podjetij na seznamu več kot podvojilo. Medtem je Nemčija močno omejila izvoz orožja v Izrael, celo do te mere, da je ta praktično izginil, po tem ko je Berlin omejil izvoz orožja, ki bi se lahko uporabljalo v Gazi.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Microsoft je potrdil, da je prekinil določene storitve računalništva v oblaku in umetne inteligence za izraelsko obrambno ministrstvo, da bi preprečil uporabo teh tehnologij za nadzor palestinskega prebivalstva. Notranja preiskava je potrdila, da je izraelska vojska te storitve uporabljala za množično spremljanje Palestincev.

V Portlandu v Oregonu so protestniki, vključno s člani sindikatov in aktivisti, protestirali pred domom ameriškega senatorja Rona Wydena in zahtevali, da nasprotuje genocidu v Gazi. V New Yorku so protesti prekinili srečanja Generalne skupščine ZN, udeleženci pa so izražali jezo zaradi nadaljevanega nasilja nad Palestinci. V Španiji je predvajanje dokumentarnega filma o smrti palestinske deklice v Gazi na filmskem festivalu sprožilo množične proteste proti izraelskim vojaškim akcijam.

Osem latinskih organizacij je v ZDA pozvalo kongres, naj zaščiti družine migrantov in zagotovi, da bodo migracijski zakoni spoštovali ustavo. Organizacije so v pismu naslovljenem na kongresne odbore izrazile zaskrbljenost zaradi zlorab s strani agentov za imigracijo in pozvale k preprečitvi deportacij. Zahteve so bile podane tik pred iztekom roka za financiranje vlade, kar bi lahko povzročilo delno zaprtje administracije.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne namerava razvijati jedrskega orožja. Poudaril je, da je Iran pripravljen dovoliti inšpekcijo svojega jedrskega programa v skladu z mednarodnimi pravili in pravicami. Pezeshkian se sklicuje na fetvo vrhovnega voditelja, ki prepoveduje razvoj jedrskega orožja.

Predstavnik Črne gore, Ibrahimović, je v Združenih narodih poudaril močno zavezanost Črne gore k reševanju vprašanja pogrešanih oseb iz vojn v 90. letih, kjer še vedno obravnavajo 50 primerov. Napovedal je nadaljnje izboljšave zakonodajnega in institucionalnega okvira za zagotavljanje reparacij in dostojanstvenega dostopa za družine žrtev. Ibrahimović je tudi potrdil podporo Ukrajini in poudaril potencial novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, za krepitev mirovnih misij, ob sočasnem opozorilu na odgovorno in skupno delovanje, da bi umetna inteligenca postala sila za mir in ne grožnja.

Fondacija "Maja Maršićević Tasić" je že 25.ič podelila nagrado "Osvajanje slobode", ki jo je tokrat kolektivno prejele študentke Srbije. Nagrada se podeljuje ženskam za njihov prispevek k promociji človekovih pravic, pravne države, demokracije in tolerance. Študentke so nagrado prejele za hrabrost in nepopustljivost kljub brutalnosti državnega aparata in režimskih plačancev.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.

Egipčanske oblasti so sporočile, da je bil aktivist za svobodo govora in demokracijo Alaa Abd El-Fattah pomiloščen po šestih letih zapora zaradi obtožb o širjenju lažnih novic. Britanski poslanec Jeremy Corbyn se je odzval na "neverjetno novico". Medtem je pakistanski premier Shehbaz Sharif odpotoval v New York, kjer bo vodil pakistansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine ZN. Na zasedanju bo pozval mednarodno skupnost k reševanju situacij.

Egiptovske oblasti so pomilostile aktivista za svobodo govora in demokracijo Alaa Abd El-Fattaha, ki je bil šest let zaprt zaradi obtožb o širjenju lažnih novic. Britanski poslanec Jeremy Corbyn se je odzval na to "neverjetno novico". Medtem se Združeni narodi soočajo z velikimi proračunskimi rezi in izgubo delovnih mest, saj se je financiranje s strani ZDA močno zmanjšalo. UN bo moral zmanjšati proračun za 500 milijonov dolarjev do leta 2026 in odpustiti 20 % osebja.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Danska premierka Mette Frederiksen je obiskala Grenlandijo, avtonomno ozemlje Danske, kjer se je osebno opravičila žrtvam programa prisilne kontracepcije, ki ga je Kopenhagen izvajal več kot tri desetletja. Frederiksenova je po pristanku dejala, da želi izraziti žalost in obžalovanje zaradi te prakse.

Danski upravitelj pokojninskih skladov AkademikerPension je iz svojega naložbenega portfelja izključil izraelska državna sredstva, vključno s podjetji pod nadzorom vlade. Odločitev je posledica izraelske vojne v Gazi in širitve nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Umik naložb je ocena sposobnosti države Izrael za spoštovanje človekovih pravic, ki sledi podobnim potezam Norveške in obljubi danskega premierja o sankcijah proti izraelskim naseljencem in uradnikom.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz izpostavlja novo knjigo Geoffreyja Palmerja, ki obravnava postopno izgubo demokracije. V Egiptu je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, znan aktivist, ki je bil zaprt skoraj 12 let. V Kaliforniji se zvezne oblasti ne bodo držale novega zakona, ki prepoveduje zakrivanje obraza policistom. V Južni Koreji so protesti opozicijske stranke PPP sprožili kritike zaradi morebitne odtujitve neodločenih volivcev. V ZDA se pojavljajo zgodbe o prevzemu sosesk s strani venezuelske tolpe Tren de Aragua, kar izkorišča republikanska kampanja. V Tamil Nadu v Indiji stranka BJP načrtuje proteste proti korupciji in slabemu upravljanju stranke DMK. V Pakistanu se pojavlja poziv k večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah po izgubi civilnih življenj. Muqtada al-Sadr v Iraku zaostruje pogoje za svojo vrnitev v politiko. Na Filipinih so potekali množični protesti zaradi korupcije in kraje sredstev za obvladovanje poplav.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Malavijski predsednik Lazarus Chakwera je priznal poraz na predsedniških volitvah, ki so potekale 16. septembra. Za zmagovalca je razglasil bivšega predsednika Petra Muthariko in obljubil miren prenos oblasti.

V Nepalu se začasna premierka Sushila Karki sooča z zahtevami protestnikov in političnimi pritiski, medtem ko poskuša izvesti volitve v šestih mesecih po protikorupcijskih protestih. V Pakistanu pa vlada Khyber Pakhtunkhwa obsoja smrt civilistov med operacijami proti teroristom v regiji Tirah in obljublja odškodnino družinam žrtev. Hkrati je Komisija za človekove pravice Pakistana izrazila šokiranost nad poročili o ubojih civilistov zaradi domnevnega zračnega bombardiranja v Tirahu in zahteva preiskavo.

Indija je na Svetu ZN za človekove pravice ostro kritizirala Pakistan zaradi zračnih napadov v Khyber Pakhtunkhwa, kjer je bilo ubitih najmanj 30 civilistov. Indijski diplomat je Pakistan obtožil, da "bombardira svoje lastne ljudi". Tudi Komisija za človekove pravice Pakistana je obsodila pakistanske zračne sile zaradi izvajanja napadov na lastno prebivalstvo.

Kitajske oblasti so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Zhang Yadi, zagovornice tibetanskih pravic, ki je bila študentka v Franciji. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi jo lahko obsodili po členu 103(2) kitajskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje "spodbujanje drugih k razdelitvi države". Hkrati so Združeni narodi in skupine za človekove pravice obsodili obsodbo kitajske novinarke Zhang Zhan, ki je bila že drugič obsojena na štiri leta zapora zaradi poročanja o dogajanju v Wuhanu med izbruhom COVID-19. Obtožba se pogosto uporablja za zatiranje kritikov vlade.

Novi film "Muganga – Tisti, ki zdravi" pripoveduje o predanosti zdravnika Denisa Mukwegeja, Nobelovega nagrajenca za mir, in hkrati prikazuje dramatične izkušnje žensk v Demokratični republiki Kongo. Mukwege, ginekolog, se že vrsto let bori proti nasilju nad ženskami v svoji državi in trenutno živi v izgnanstvu, kjer si prizadeva ozaveščati o teh težavah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovno izpostavil vprašanje Kašmirja in izrazil zadovoljstvo nad prekinitvijo ognja med Indijo in Pakistanom. Poudaril je, da bi moralo biti vprašanje Kašmirja rešeno na podlagi resolucij ZN. Hkrati je Erdogan pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo čim prej, opozarjajoč na poslabšanje humanitarne krize v Gazi. Indija je že zavrnila Erdoganove pozive k reševanju vprašanja Kašmirja v skladu z resolucijami ZN. Qatarskega in turškega govornika povezujejo skupne vrednote.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Španska vlada je sprejela odlok, ki formalizira popoln embargo na prodajo orožja Izraelu. Ukrep vključuje prepoved izvoza obrambnega materiala, izdelkov in tehnologij v Izrael ter prepoved uvoza teh izdelkov v Španijo. Embargo je del širšega paketa ukrepov, namenjenih zaustavitvi domnevnega genocida v Gazi, in ga mora potrditi še kongres. Premier Pedro Sánchez je dejal, da želi Španija s tem ukrepom utreti pot ostalim državam v EU.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo FIFA in UEFA, da izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Medtem se krepi mednarodni pritisk za priznanje palestinske države, saj naj bi več držav razmišljalo o tem koraku. Ta prizadevanja naj bi predstavljala diplomatski poraz za izraelskega premierja Netanjahuja.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil pred svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Ersin Tatar je izjavil, da je Erdoğan znova močno predstavil njihov glas svetu v svojem govoru na otvoritvenem dnevu 80. Generalne skupščine Združenih narodov.

Študenti iz Srbije so uradno postali kandidati za letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Politične skupine v Evropskem parlamentu so predstavile kandidate, študente pa je predlagala skupina Obnovimo Evropo. Njihov boj naj bi odražal ključne vrednote.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Po poročanju nevladne organizacije je Iran v letu 2025 izvedel že najmanj 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 17 letih. Organizacija je to označila za "kampanjo množičnega ubijanja" v iranskih zaporih, katere cilj je širjenje strahu v družbi. Samo v zadnjem tednu so obesili najmanj 64 ljudi, kar je povprečno več kot devet na dan.

Španski premier Pedro Sanchez je pozval k polnopravnemu članstvu Palestine v Združenih narodih. Sanchez, ki je odkrit kritik izraelske vojne v Gazi, meni, da je mirna rešitev med Izraelom in Palestino nedosegljiva, medtem ko so Palestinci izpostavljeni izraelskemu genocidu. Zunanji minister Izraela, Saar, je označil Sancheza za antisemita in lažnivca. Španija je skupaj z Irsko in Norveško priznala palestinsko državo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.