Somalska vlada je uspešno repatriirala 173 svojih državljanov, ki so bili pridržani v libijskih zaporih, kjer so bili izpostavljeni težkim razmeram in kršitvam človekovih pravic. Letalo s 151 povratniki, večinoma mladimi, je pristalo na mednarodnem letališču Aden Adde v Mogadišu, kjer so jih sprejeli visoki vladni uradniki.

V Torontu so študenti organizirali protestni shod na Univerzi Toronto Metropolitan (TMU) zaradi obravnave študenta, ki naj bi bil pro-palestinski protestnik, s strani varnostnika. Posnetek incidenta prikazuje varnostnika, ki naj bi študenta dvignil in ga grobo spustil na tla. V Italiji je potekala 24-urna splošna stavka pod sloganom 'Blokiraj vse' v znak solidarnosti z Gazo, ki je pod močnim napadom.

V Združenih narodih je potekala konferenca o Palestini, ki sta jo organizirali Francija in Saudska Arabija, na kateri je sodeloval tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović. Poudaril je, da je trpljenje v Gazi tragedija za celotno človeštvo. Predsednik Bošnjačke stranke je pozval k ustavitvi trpljenja v Gazi in obnovi Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je dejal, da mora Hamas predati orožje Palestinski upravi kot korak k končanju humanitarne katastrofe in izraelske okupacije.

Na Filipinih so se 21. septembra 2025 odvijali množični protesti v več mestih, vključno z Manilo, Cebu in Baguiom. Tisoči Filipincev so izrazili svoje nezadovoljstvo in zahtevali spremembe. Hkrati se je država soočala s super tajfunom Ragasa, ki je dodatno obremenil vlado predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega. Javnost pozorno spremlja odziv vlade na naravno nesrečo, še posebej v luči preteklih korupcijskih škandalov, povezanih s projekti za obvladovanje poplav.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je v ZN poudaril podporo Indonezije Palestini in izjavil, da je Indonezija pripravljena poslati mirovne sile v Palestino.

Amnesty International poziva kamerunske oblasti k izpustitvi 36 protestnikov, ki so bili arbitrarno pridržani pet let. Opozorili so na zaostrovanje zatiranja človekovih pravic pred predsedniškimi volitvami v oktobru. Regionalni direktor Amnesty za Zahodno in Srednjo Afriko je izrazil zaskrbljenost nad naraščajočim zatiranjem.

Belgija je sledila zgledu številnih držav in priznala Palestino. Hamas je v Gazi javno usmrtil tri Palestince, obtožene sodelovanja z Izraelom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil priznanje Palestine s strani zaveznikov Izraela, medtem ko se izraelski napadi na območju Gaze nadaljujejo s ciljem zavzetja mesta Gaza in izgona prebivalstva.

Venezuela je ponovno izrazila svojo "neomajno solidarnost" s Palestino in poudarila, da je treba ustaviti izraelsko okupacijo in "genocid" nad palestinskim ljudstvom. Zunanji minister Yván Gil je poudaril odgovornost Združenih narodov pri zaustavitvi tega, kar opisujejo kot genocid, in ponovno potrdil podporo Venezuele pravici Palestine do samoodločbe. Venezuela pozdravlja tudi naraščajoče število držav, ki priznavajo državo Palestino.

Komisija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v Venezueli je poročala o povečanju zatiranja po predsedniških volitvah leta 2024. Poročilo, predstavljeno Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, poudarja, da nobena nacionalna avtoriteta ni sposobna preprečevati, preganjati ali sankcionirati resnih kršitev človekovih pravic. Komisija je poudarila, da se je represija v Venezueli poglobila.

Visoki ameriški diplomat je izrazil obžalovanje zaradi nedavne imigracijske racije v tovarni Hyundai v Georgii, v kateri je bilo pridržanih več kot 300 južnokorejskih delavcev. Južna Koreja je sporočila, da je diplomat predlagal, da bi ta dogodek postal prelomnica za okrepitev dvostranskih odnosov med državama. Srečanje je potekalo v Seulu, kjer je prvi namestnik zunanjega ministra Park Yoon poudaril pomen sodelovanja.

Študentska zveza Jawaharlal Nehru University (JNU) je organizirala "pohod za svobodo" v podporo Umarju Khalidu in drugim, ki so bili zaprti v zvezi z nemiri v Delhiju leta 2020. Khalid je 13. septembra dopolnil pet let zapora v zaporu Tihar, brez sojenja. Aretiran je bil leta 2020 na podlagi zakona UAPA.

Zadnja etapa dirke Vuelta a España je bila prekinjena zaradi množičnih propalestinskih protestov v Madridu, ki jih je sprožila udeležba izraelske ekipe Israel-Premier Tech. Po poročilih se je zbralo več deset tisoč protestnikov.

Oskarjevski palestinski režiser Basel Adra je izjavil, da so izraelski vojaki izvedli racijo na njegovem domu na Zahodnem bregu. Adra, ki je sorežiral oskarjevski dokumentarni film "No Other Land", ki govori o Palestincih na območju Masafer Yatta, ki se upirajo izraelskim vojaškim poskusom uničenja njihovih vasi, je dejal, da je racija del pritiska, ki se izvaja nanj, odkar je film prejel nagrado Oscar.

Nemško notranje ministrstvo se pogovarja z afganistanskimi predstavniki, vključno s talibani, o vzpostavitvi rednih deportacij v Afganistan. Pripravljajo se na odstranitev praktičnih ovir in omogočitev rednih in pogostih vračanj, pri čemer so v ospredju predvsem storilci kaznivih dejanj. Od avgusta 2021 sta bila izvedena dva deportacijska leta v Afganistan.

Okoli sto študentov in profesorjev je poslalo odprto pismo v podporo Lazarju Diniću, študentu Filozofske fakultete v Novem Sadu in članu organizacije Študenti proti avtoritarni oblasti (STAV). Dinić je že šest mesecev v priporu, najprej v zaporu, nato pa v hišnem priporu. Kolegi in profesorji so v pismu poudarili, da je bila Dinićeva obramba vedno na prvi liniji, zdaj pa je na vrsti, da oni branijo njega.

V Ann Arborju v Michiganu so se zbrali protestniki, med njimi študenti in voditelji skupnosti, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo nad odločitvijo zdravstvenega sistema Univerze v Michiganu (Michigan Medicine), da ukine zdravstveno oskrbo, ki potrjuje spol, za mladoletnike. Protestniki so se zbrali na križišču Fuller Road in Medical Center Drive, kjer so vzklikali slogane in izražali podporo transspolnim otrokom. Starši so izrazili razočaranje nad zdravstveno ustanovo, ki naj bi po njihovem mnenju izdala zaupanje transspolnih otrok.

Filmski studio Paramount je izrazil nestrinjanje s tisoči hollywoodskimi profesionalci, vključno z Emmo Stone in Joaquinom Phoenixom, ki so podpisali zavezo o bojkotu izraelskih filmskih institucij. Studio meni, da je 'utrjevanje' umetnikov kontraproduktivno za spodbujanje miru in nasprotuje takšnim pobudam.

Beloruska opozicija trdi, da je Belorusija prisilno izgnala več deset političnih zapornikov po dogovoru z Združenimi državami Amerike. Opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je obtožila beloruske oblasti prisilne deportacije, kar naj bi se zgodilo po sklenitvi dogovora, ki ga je vodila ZDA.

Beloruski režim je izpustil 52 političnih zapornikov, med njimi 14 tujcev, po prizadevanjih vlade ZDA. Litvanski predsednik Gitanas Nauseda je potrdil prihod teh zapornikov v Litvo. Medtem je v Gruziji prišlo do aretacije opozicijskega politika Levana Habeišvilija, kar je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu zaradi zatiranja nasprotnikov, aktivistov in novinarjev. Pri tem je izpostavljena vloga stranke Gruzijske sanje pri nazadovanju demokracije. Poleg tega naj bi Donald Trump sklenil dogovor z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom o izpustitvi zapornikov.

Poročilo Združenih narodov opozarja na poglabljanje represije v Severni Koreji. Nadzor se je povečal, uporaba prisilnega dela je razširjena, pogostejši pa so tudi usmrtitve. Zaradi tega je Severna Koreja postala najbolj omejevalna država na svetu. Poročilo podrobno opisuje različne kršitve človekovih pravic in poudarja poslabšanje stanja v državi.

V Združenih državah Amerike potekajo protesti proti deportacijam in izvajanju imigracijske politike pod vodstvom Trumpove administracije. V Portlandu je policija objavila videoposnetke v angleškem in španskem jeziku, da bi pomirila priseljence in razložila zaščito, ki jo nudi zvezna država Oregon. V Huntsvillu protestniki pozivajo mestni svet, naj zaščiti pravice priseljencev in prepreči lokalni policiji izvajanje zvezne imigracijske zakonodaje. V Washingtonu 60 organizacij zahteva zaščito za priseljence in obsoja zvezno oblast zaradi prekoračitve pooblastil. Protesti so pogosto usmerjeni proti ravnanju pripadnikov ICE (Immigration and Customs Enforcement).

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov, med katerimi so tudi Poljaki. Delegacija ZDA jih spremlja v Vilno. Med izpuščenimi naj bi bila dva Poljaka. ZDA so odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Pojavljajo se tudi informacije o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju Aleksandra Lukašenka s Trumpom.

V Severni Koreji se je represija še poglobila, poročilo Združenih narodov pa opozarja na pogostejše usmrtitve, tudi za gledanje tujih filmov. Medtem je nekdanji črnogorski premier Zdravko Krivokapić obtožil »srpski svet« in srbskega predsednika Vučića za težave v Črni gori, ter napadel Srbsko pravoslavno cerkev.

Predstavniki afganistanskega talibanskega režima so obiskali avstrijsko notranje ministrstvo na Dunaju. Obisk je bil potrjen s strani ministrstva in je namenjen pogovorom o sodelovanju med afganistansko administracijo in Zveznim uradom za tujce in azil glede izvajanja deportacij v Afganistan.

Egipčanski predsednik Abdel Fatah al-Sisi je naročil pristojnim organom, da preučijo možnost predsedniške pomilostitve za vidnega egipčansko-britanskega aktivista in blogerja Alaa Abdela Fataha. Pobudo je podal egipčanski nacionalni svet za človekove pravice. Abdel Fatah, star 43 let, je simbol protesta in je bil obsojen zaradi širjenja lažnih novic.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri poziva države članice, naj "ocenijo priznanje države Palestine" in izraža podporo pristopu von der Leynove glede sporazuma o pridružitvi med EU in Izraelom. V Švici je Državni svet zavrnil predloge o sankcijah proti Izraelu, obenem pa poziva Zvezni svet, naj uporabi ves svoj vpliv za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov različnih narodnosti, med njimi tudi dva Poljaka. Ameriška delegacija je po pogovorih v Minsku na poti v Vilno. ZDA so v zameno odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Obstajajo tudi namigi o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju z Donaldom Trumpom.

V nekdanji zapor v podeželskem mestu v Tennesseeju so začeli prihajati imigrantski pridržanci. Objekt, ki ga upravlja ameriška služba za imigracijo in carino (ICE), je bil preurejen v center za pridržanje. Proti temu centru so izrazili nasprotovanje različni akterji, vključno z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine (ACLU), ki opozarjajo na možnost zlorab in zanemarjanja pridržanih.

Nevladne organizacije in aktivistke v Črni gori so pozvale Državno tožilstvo in policijo, da javnost nemudoma obvestita o poteku preiskave nasilne prekinitve projekcije filma "Roda". Opozorile so, da molk institucij in politika nekaznovanja nista sprejemljiva, ko gre za incidente, povezane z nacionalno, versko in jezikovno nestrpnostjo. Če javnost ne bo prejela popolnih in pravočasnih odgovorov, bo po mnenju nevladnih organizacij upravičen dvom v integriteto dela pristojnih organov.

V Ženevi je Maroko ponovno potrdil svojo zavezanost spodbujanju človekovih pravic in socialnim reformam, pri čemer je izpostavil ključne reforme na najvišji ravni države. V Rabatu je vladni svet sprejel osnutek odloka o reorganizaciji Medresorske delegacije za človekove pravice. V Tahoui se je zaključila Konferenca kadrov za ozemeljsko upravo Tahoua 2025, ki je določila jasne smernice in nacionalno mobilizacijo za uresničevanje državne vizije. Maroko se pripravlja na vzpostavitev specifičnega okvira za umetno inteligenco s partnerstvom med Ministrstvom za digitalni prehod in reformo uprave ter Nacionalno komisijo za nadzor zaščite osebnih podatkov (CNDP) za razvoj nacionalne platforme za umetno inteligenco.

V Srbiji potekajo množični protesti, na katerih protestniki obtožujejo policijo brutalnosti med nedavnimi protikorupcijskimi demonstracijami, ki jih vodijo študenti. Protesti so se okrepili po posredovanju policije v Novem Sadu, kjer so razbili študentske proteste. Protestniki obtožujejo predsednika Vučića, da skuša zadušiti vsako obliko nestrinjanja in utrditi svojo oblast.

Belorusija je izpustila 52 političnih zapornikov, od tega 14 tujcev, ki so prečkali v Litvo. V zameno so ZDA odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia. Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so spoznali za krivega načrtovanja državnega udara po izgubi volitev leta 2022.

Okoli 150 znanstvenikov iz celega sveta je podpisalo javno pismo, v katerem so izrazili podporo študentskemu gibanju v Srbiji. V pismu so ostro obsodili režim Aleksandra Vučića zaradi zatiranja študentov, sistematičnega spodkopavanja demokratičnih institucij, korupcije, omejevanja medijske svobode in nepravilnosti pri volitvah. Znanstveniki so pozvali mednarodno skupnost, naj podpre študente in prizna njihove legitimne težnje.

V zvezni državi New York so se morali zvezni agenti umakniti s kraja posredovanja v soseski, potem ko so protestniki preprečili pridržanje delavcev na gradbišču. Pnevmatike njihovih vozil so bile prerezane. V Chicagu se medtem stopnjujejo racije ICE, kar je sprožilo proteste verskih voditeljev. Zvezni agenti so pridržali prodajalca na ulici brez naloga.

Indijski diplomat Kshitij Tyagi je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice (UNHRC) v Ženevi ostro kritiziral Pakistan. Označil ga je za propadlo državo, ki je odvisna od propagande in podpira terorizem. Tyagi je zavrnil pakistanske pripombe kot reciklirano propagando in poudaril, da ima Pakistan "patološko fiksacijo na Indijo".

Indija je ostro odgovorila na pripombe Švice o manjšinah na Svetu ZN za človekove pravice in pozvala Švico, naj se osredotoči na lastne probleme, kot so rasizem, sistemska diskriminacija in ksenofobija. Indija je švicarske pripombe označila za 'presenetljive, plitke in slabo informirane'. Indija je poudarila, da lahko pomaga pri rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji.

Španski premier Pedro Sanchez je obtožil Izrael genocida in napovedal devet ukrepov proti državi, vključno s popolnim embargom na orožje in prepovedjo vstopa izraelskim uradnikom v Španijo. Zunanji minister je dodatno dejal, da ministroma iz izraelske vlade Benjamina Netanjahuja, Itamarju Ben-Gviru in Bezalelu Smotrichu, ne bo dovoljen vstop v Španijo. Islandija pa o prepovedi prevoza vojaške opreme skozi svoj zračni prostor, kot jo je uvedla Španija, ne razmišlja.

Sudan Gurung, 36-letni predsednik organizacije Hami Nepal, je osrednja figura protestov generacije Z v Nepalu, ki se zavzemajo za digitalno svobodo. Gurung je Hami Nepal ustanovil leta 2015 po uničujočem potresu, s ciljem izboljšanja odziva na izredne razmere. Organizacija je prerasla v civilno gibanje, ki se posveča mladim in njihovim pravicam.

Krog umetnosti (Círculo de Bellas Artes) je ob predstavitvi sezone ob stoletnici pozval k ustavitvi pokola v Gazi. Palestinci in Izraelci so pred sedežem ZN v New Yorku igrali nogomet z glavo Benjamina Netanjahuja v umetniški akciji. Fondazione Cariplo in Sky pa s projektom "Generazione sottovoce" izpostavljata težave mladih pri prehodu iz šole v odraslo življenje.

Nizozemski inštitut za človekove pravice je opozoril, da se prostor za delovanje civilne družbe na Nizozemskem zmanjšuje zaradi vladnih ukrepov, ki ogrožajo temeljne pravice. Hkrati pa v Turčiji poteka kazenski postopek proti odvetnikom Istanbulske odvetniške zbornice, ki so protestirali proti pridržanju kolegov, kar kaže na omejevanje pravic odvetnikov in civilne družbe.

Britanska vlada je zavrnila pozive k pregledu protiteroristične zakonodaje po množičnih aretacijah protestnikov, ki so podpirali organizacijo Palestine Action. Medtem v Izraelu narašča odpor proti služenju v vojski zaradi nasprotovanja genocidu, pri čemer se vedno več posameznikov sooča z daljšimi zapornimi kaznimi in močnejšim javnim obsojanjem.

Poljski mejni organi so 8. septembra izpustili turkmensko feministično aktivistko Aisoltan Niiazovo, povezano z rusko skupino Pussy Riot. Niiazova je bila pridržana dva dni prej na podlagi rdeče Interpolove tiralice, ki jo je izdala njena matična država, Turkmenistan.

V Nepalu so izbruhnili nasilni protesti, ki jih je sprožila prepoved družbenih medijev. Protesti so se sprevrgli v nasilje, pri čemer je bilo ubitih najmanj 19 protestnikov, na stotine pa je bilo ranjenih. Protestniki so zažigali vladne zgradbe in zasebne domove politikov, v poročilih je prišlo tudi do množičnih pobegov iz zaporov. Premier K. P. Sharma Oli je odstopil zaradi naraščajočih kritik in nezmožnosti umiritve protestov. Medtem pa so v Londonu aretirali skoraj 900 ljudi med protestom v podporo prepovedani skupini Palestine Action, protestniki pa so zavrnili obtožbe o nasilju.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil resno zaskrbljenost zaradi razmer v Nepalu, kjer so protesti, ki jih vodi generacija Z, eskalirali. Pozval je k takojšnji in celoviti preiskavi smrtnih žrtev med protesti, ki so zahtevali že 20 življenj. Guterres je poudaril pomen dialoga in spoštovanja človekovih pravic v državi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo danes v Elizejski palači sprejel družine izraelskih talcev, ki jih zadržujejo v Gazi. S tem ponovno potrjuje svojo podporo prizadevanjem za izpustitev talcev. Macron ob tem vztraja pri svoji pobudi za rešitev dveh držav, kljub kritikam. Francija se sooča z napetostmi z Izraelom zaradi odločitve o uradnem priznanju palestinske države.

V Nepalu so izbruhnili nasilni protesti, ki jih je sprožila vladna prepoved uporabe družbenih medijev. Protesti, v katerih je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, so vlado prisilili k umiku prepovedi in odstopu premierja Khadge Prasada Olija. Vojska je bila poklicana na pomoč pri umirjanju razmer. Indijske letalske družbe so odpovedale lete v Kathmandu, Indija pa je svojim državljanom svetovala, naj preložijo potovanja v Nepal. Predsednik Ram Chandra Paudel je prav tako odstopil. Protesti, ki so jih vodili predvsem mladi, niso bili usmerjeni le proti prepovedi družbenih medijev, ampak tudi proti korupciji in za prihodnost države.

Po imigracijski raciji v tovarni Hyundai v Georgii, v kateri so pridržali več sto južnokorejskih državljanov, je Južna Koreja obsodila dejanje kot "nepravično kršitev" pravic svojih državljanov in podjetij. V luči napetosti je Južna Koreja napotila svojega najvišjega diplomata v Washington.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o uporabi sile nad srbskimi protestniki na pobudo skupine Socialistov in demokratov. Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je predstavila situacijo. Ob robu zasedanja je potekala tudi panelna razprava o stanju demokracije v Srbiji.

Predsednik ciprske vlade Nikos Hristodulidis se je srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom med njegovim obiskom na Cipru. Glavna tema pogovorov so bile domnevne kršitve človekovih pravic v Turčiji na Cipru in aretacija petih ciprskih Grkov v turškem delu Cipra.