Časopis Washington Post je objavil navdušen članek o prizadevanjih radikalnega brazilskega sodnika za zatiranje svobode govora. Biologinja, ki se identificira kot transspolna oseba, je bila odpuščena iz narodnega parka Yosemite zaradi incidenta z zastavo. Jeffrey Sachs je na konferenci Rona Paula izjavil, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala že jutri, če bi to želele ZDA.

Urad visokega predstavnika v BiH (OHR) je obsodil poveličevanje obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića z muralom v Banjaluki. OHR je pozval domače institucije, da ukrepajo proti takšnemu veličanju vojnih zločincev. Zahtevo je poslal Uradu visokega predstavnika v BiH (OHR) Udruženje žrtev in svjedoka genocida po pisanju Detektorja o novem muralu v Banjoj Luci, ki slavi Ratka Mladića in vznemirja povratnike.

Matere borcev iz prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) so pozvale k amnestiji za svoje otroke in končanju desetletij trajajoče smrti. Apel so izrekle pred turško parlamentarno komisijo, ki nadzira razorožitev skupine.

Novinarka Olivera Kovačević je bila izbrana za kuma Parade ponosa v Beogradu leta 2025, ki bo potekala 6. septembra pod sloganom "Za družino". Organizatorji so poudarili, da je Kovačevićeva s svojim dolgoletnim delom prispevala k izboljšanju položaja LGBTI+ skupnosti in človekovih pravic v Srbiji. Parada bo potekala v času, ko je družba po mnenju organizatorjev močno prizadeta, ter bo podpirala študente in državljane.

Pakistanske oblasti izseljujejo afganistanske begunce, vključno z družinami, ki imajo urejene dokumente. Izseljeni begunci, med katerimi je tudi mlada mati, ki je rodila pred kratkim, so se zatekli v park v Islamabadu, kjer živijo pod plastičnimi ponjavami. Begunci so izpostavljeni pritisku, saj pakistanske oblasti silijo najemodajalce, da jih izselijo. Veliko jih je prestrašenih zaradi morebitne deportacije, ki bi lahko prizadela več kot milijon ljudi do 1. septembra.

Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) je pozval Srbijo, naj omogoči mirna zbiranja brez nepotrebne ali prekomerne uporabe policijske sile. V odzivu na omrežju X je urad poudaril, da je Srbija dolžna preprečevati nasilje v skladu s svojimi obveznostmi glede človekovih pravic. Poziv sledi poročilom o protestih v Srbiji.

Italijansko združenje trenerjev (Assoallenatori ali AIAC) je poslalo pismo predsedniku Italijanske nogometne zveze (FIGC) Gabrieleju Gravini, v katerem pozivajo k mobilizaciji za Gazo in predlagajo, da FIGC pri UEFA in FIFA vloži zahtevo za suspenz Izraela iz vseh nogometnih tekmovanj. Pismo izraža zaskrbljenost zaradi situacije v Gazi in poziva k ukrepanju v nogometni skupnosti.

Sirske oblasti ocenjujejo, da je od leta 1970 v Siriji izginilo do 300.000 ljudi. Komisija za izginule osebe ocenjuje, da so ti ljudje izginili med vladavino družine Asad. Dokumentiranje teh zločinov je v teku, začetne ugotovitve pa kažejo na stotisoče žrtev diktature.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo aretacijo Yanna Christiana Bernarda Vezilierja, francoskega diplomata v Maliju, in zahteva njegovo izpustitev. V Burkina Fasu pa je vlada potrdila izgon koordinatorice Združenih narodov, Carol Flore-Smereczniak, in jo razglasila za persono non grata.

Poslanka Evropskega parlamenta Irena Joveva je predlagala srbske študente, ki so protestirali, za nagrado Saharova za svobodo misli, najvišje priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje borcem za svobodo mišljenja in človekovih pravic.

V Črni gori poteka razprava o pomenu priznanja nedolžnih in civilnih žrtev druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Podpredsednik vlade Momo Koprivica se je sestal z aktivistom za človekove pravice Aleksandrom Sašo Zekovićem, da bi razpravljal o demokratizaciji črnogorske družbe v tej smeri. Koprivica je podprl tudi pobudo za oblikovanje komisije za odkrivanje žrtev. Medtem pa v Srbiji profesor Nebojša Vladisavljević opozarja na naraščajočo represijo oblasti, vključno z nasiljem policije in huliganov nad državljani.

Osem Venezuelcev, ki so bili iz ZDA deportirani v El Salvador, je poročalo o brutalnem ravnanju v Centru za zapiranje terorizma (CECOT), mega-zaporu, ki ga je zgradil predsednik Nayib Bukele. Arturo Suárez je dejal, da so mu pazniki ob prihodu razbili očala in ga pretepli, Andry Hernández pa se je ponovno srečal s svojimi bližnjimi, ki so se mobilizirali zanj.

Študentu Fakultete tehničnih znanosti (FTN) v Novem Sadu je bil odrejen 30-dnevni pripor po udeležbi na protestu, ki je potekal v četrtek, 14. avgusta. Študent Nikola in njegovo dekle Dunja sta bila prisotna na protestu v Kosovski ulici, kjer je bil uporabljen solzivec. Študenti v blokadi FTN-a so to označili kot primer represije in kršitev osnovnih človekovih pravic.

Visoki policijski uslužbenec PSNI je opozoril, da lahko protestniki, ki nosijo plakate ali oblačila, ki izražajo podporo Palestine Action, storijo kaznivo dejanje v skladu z zakoni o terorizmu. V Norwichu so aretirali več kot ducat ljudi na protestu, kjer so izražali podporo prepovedani skupini.

Hüseyin Yayman, podpredsednik turške stranke AK Parti, je kritiziral poročilo o človekovih pravicah, ki ga je objavilo ameriško zunanje ministrstvo. Ocenil ga je kot nesmiselno, neresnično in pristransko ter dejal, da je namenjeno le blatenju Turčije in izkrivljanju resnice. Poudaril je zavezanost Turčije vladavini prava in zaščiti svoboščin.

Kubanska disidentka Aymara Nieto, ki je zapustila zapor v Havani in odšla v Dominikansko republiko, je v intervjuju za EFE dejala, da bo iz tujine nadaljevala boj za "brate politične zapornike". Nieto je izpustitev iz zapora sprejela pod pogojem, da zapusti državo, kar je bil rezultat pritiska državne varnosti.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je objavil, da izraelski načrt za gradnjo novih domov med izraelsko naselbino na Zahodnem bregu in v bližini Vzhodnega Jeruzalema krši mednarodno pravo. Opozorili so, da bi lahko Palestince prisilno izselili, kar bi pomenilo vojni zločin. Izrael se sklicuje na zgodovinske in svetopisemske vezi s tem območjem in trdi, da naselbine zagotavljajo strateško globino in varnost.

Turško zunanje ministrstvo je ostro zavrnilo poročilo ameriškega State Departmenta o človekovih pravicah za leto 2024, v katerem so navedene neutemeljene obtožbe proti Turčiji. Ministrstvo je poudarilo, da so navedbe v poročilu neresnične in da Turčija uspešno izvaja boj proti terorizmu v skladu z načeli pravne države in spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin. Izpostavili so, da zavračajo neutemeljene obtožbe in manipulativne izjave, ki jih širijo organizacije, kot je FETÖ.

Načrti Izraela za širitev naselbin na Zahodnem bregu in izjave o oblikovanju 'Velikega Izraela' so sprožili močno mednarodno zaskrbljenost. Zunanja ministrica Finske, Elina Valtonen, je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izraelskega načrta za gradnjo naselbin na območju E1 na okupiranem Zahodnem bregu in dejala, da gre za kršitev mednarodnega prava. Urad ZN za človekove pravice je opozoril, da bi načrt za izgradnjo novih domov med izraelsko naselbino na Zahodnem bregu in blizu Vzhodnega Jeruzalema lahko predstavljal vojni zločin. Strokovnjak za izraelska naselja je poudaril, da bo načrt E1 razdelil Zahodni breg in odrezal Jeruzalem od preostalega dela države. Pakistan je ostro zavrnil izjave o 'Velikem Izraelu' in načrte za prisilno izselitev Palestincev iz Gaze. Arabski in islamski narodi so obsodili načrte izraelskega premierja Netanjahuja za 'Veliki Izrael' kot resno kršitev mednarodnega prava.

Vladika Dizeldorfa in cele Nemčije Grigorije je izrazil zaskrbljenost zaradi aretacij in pretepanja mladih v Srbiji ter pozval k takojšnji ustavitvi nasilja. Poudaril je, da je nujno, da se v poštenem in demokratičnem procesu izbere normalna oblast.

Akademski plenum je objavil, da ustvarja bazo podatkov o primerih represije in nasilja nad državljani v Srbiji, posebej v povezavi z demonstracijami. Zbrani podatki ne bodo javno dostopni, namenjeni pa so sprožitvi postopkov proti odgovornim po spremembi oblasti.

Nemška vlada je pozvala Izrael, naj ne izvaja načrta za gradnjo novih stanovanjskih enot v naselju na Zahodnem bregu, ker naj bi poteza kršila mednarodno pravo. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich je pozval k aneksiji Zahodnega brega.

Talibani so obeležili četrto obletnico prevzema oblasti v Afganistanu s posipanjem cvetja iz helikopterjev nad Kabulom. Proslave so potekale v navzočnosti približno 10.000 moških, ženskam pa udeležba ni bila dovoljena.

Ameriško zunanje ministrstvo je v svojem poročilu o človekovih pravicah kritiziralo kanadski zakon o spletnih novicah (Online News Act), ki od podjetij Meta in Google zahteva, da plačujejo novičarskim založnikom za uporabo njihove vsebine. Strokovnjaki so to potezo označili za orwellovsko. Poročilo izpostavlja vpliv zakona na svobodo tiska v Kanadi.

Nova kinodokumentarna oddaja "Zadnja ambasadorka" prikazuje Manizho Bakhtari, afganistansko diplomatko, ki živi na Dunaju, in njeno prizadevanje za pravice deklet in žensk v Afganistanu. Bakhtarijeva se ne pusti ustrahovati talibanskemu režimu v svoji domovini in se bori proti zatiranju.

ZDA so v svojem poročilu o praksah človekovih pravic za leto 2024 obtožile kenijske varnostne sile izvensodnih pobojev, zlasti med protesti proti davčnim povišicam junija in julija. Poročilo State Departmenta ZDA navaja več kršitev človekovih pravic v Keniji, vključno z nezakonitimi uboji, izginotji, mučenjem in omejevanjem medijske svobode pod vlado predsednika Ruta.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je obtožila Izrael vojnih zločinov zaradi zračnih napadov na zapor Evin v Teheranu junija. Napadi so povzročili smrt večjega števila zapornikov, obiskovalcev in osebja. HRW trdi, da je bil napad "nezakonito nediskriminatoren" in ni bil opozorjen.

Komisija ZN je ugotovila, da so vladne sile v Siriji izvajale obsežne in sistematične napade na civiliste v obalnem območju države. Poročilo ugotavlja nasilna dejanja nad alavitskimi civilisti med marčnimi pokoli, vendar ne navaja, da bi centralna vlada neposredno ukazala nasilje.

UEFA je med finalom Superpokala med PSG in Tottenhamom izobesila transparent z napisom "Nehajte ubijati otroke", kar je bil odziv na konflikt v Gazi. Kljub temu je bila UEFA deležna kritik zaradi neučinkovitosti te geste, saj naj bi bilo v Gazi v dveh letih ubitih že več kot 400 nogometašev, kar zahteva resnejše ukrepe.

Združene države Amerike so uvedle vizumske omejitve za vladne uradnike iz Afrike, Kube in Grenade ter njihove družinske člane zaradi domnevne vpletenosti v kubansko shemo izvoza zdravnikov, ki jo Washington označuje kot "prisilno delo". Republikanska kongresnica s Floride, María Elvira-Salazar, je pohvalila Trumpovo administracijo za ukrepe proti kubanskemu programu izvoza delovne sile, pri čemer je kubanske zdravnike označila za "moderne sužnje". Ameriško zunanje ministrstvo je sprejelo ukrepe za uvedbo vizumskih omejitev zaradi vpletenosti v shemo, kjer Kuba po visokih cenah "oddaja" medicinske strokovnjake drugim državam.

Strokovnjaki ZN so obsodili Izrael zaradi sistematičnega uničevanja zdravstvenega sistema v Gazi, kar so označili kot »medicid«. Obtožujejo ga namernega napadanja in stradanja zdravstvenih delavcev, reševalcev in bolnišnic, da bi izbrisali zdravstveno oskrbo v obleganem območju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izjavil, da je Brazilija v mnogih pogledih bolj demokratična država kot Združene države Amerike. Njegova izjava je bila odgovor na poročilo ameriškega State Departmenta, ki Brazilijo obtožuje kršitev človekovih pravic in ignoriranja brazilske ustave zaradi preganjanja nekdanjega predsednika.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala sporni zakon o amnestiji za vojaško osebje, policiste in člane civilnih samoobrambnih enot, ki so bili vpleteni v krvavo kampanjo proti levičarskim gverilcem med letoma 1980 in 2000. Zakon preprečuje pregon zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic med notranjim oboroženim konfliktom. Ta poteza je sprožila val obsodb s strani strokovnjakov ZN, organizacij za človekove pravice in družin žrtev, ki trdijo, da zakon zanika pravico do pravice za preživele zlorabe. Kljub temu je Boluartejeva vlada prepričana, da je zakon nujen za pomiritev države.

Med evropskim Superpokalom 2025 v Udinah med Paris Saint-Germainom in Tottenhamom je UEFA izrazila močno humanitarno sporočilo. Razgrnili so transparent z napisom "Nehajte ubijati otroke. Nehajte ubijati civiliste" kot poziv Izraelu zaradi konflikta s Palestino. Ta poteza je bila izvedena z namenom, da bi Izrael ustavil domnevni genocid nad Palestinci.

ZDA so napovedale preklic vizumov za uradnike iz Brazilije, Afrike in Karibov, vključno z uradniki iz Grenade, zaradi njihove domnevne vpletenosti v kubanski program zdravstvenih misij. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel ukrepe za omejitev vizumov tem uradnikom in njihovim družinskim članom.

Amnesty International je opozoril na resno kršitev človekovih pravic v jugovzhodni Nigeriji, kjer je bilo v zadnjih dveh letih ubitih najmanj 1.844 ljudi, na stotine pa jih je bilo prisilno izginjenih. Organizacija poziva nigerijsko vlado k neodvisnim in nepristranskim preiskavam ter pregonu vseh odgovornih storilcev.

Parlament kantona Ženeva je zavrnil resolucijo št. 24.321, ki so jo predlagali pro-armenski poslanci. Resolucija je obravnavala vprašanje priključitve Gorskega Karabaha in pozivala k izpustitvi političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Zavrnitev je rezultat prizadevanj azerbajdžanskega veleposlaništva v Švici.

Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki Nemčiji očita omejevanje svobode izražanja in pomanjkljivosti v boju proti antisemitizmu. Predstavniki nemške vlade so poudarili, da v Nemčiji ne prihaja do cenzure in da je svoboda izražanja zagotovljena. Kljub temu pa Jens Spahn opozarja pred tabuiziranjem določenih tem.

Zvezni sodnik v New Yorku je odredil Agenciji za imigracijo in carinsko izvrševanje (ICE), da izboljša razmere v centru za pridržanje priseljencev. Odredba sledi pritožbam glede slabih pogojev, vključno s pomanjkanjem čistoče, higienskih pripomočkov in omejenega prostora.

Preiskovalci Združenih narodov so odkrili obsežne dokaze o sistematičnem mučenju v pripornih centrih v Mjanmaru. Poročilo navaja primere električnih šokov, davljenja, posilstev in opeklin spolnih organov. Preiskovalci so zabeležili tudi druge hude zlorabe med zaslišanji in v priporu, vključno s spolnim suženjstvom. Junta v Mjanmaru naj bi bila odgovorna za te grozljive kršitve človekovih pravic.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je kritizirala Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, zaradi njegovih dejanj, ki naj bi spodkopavala ustavni red Bosne in Hercegovine. V poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic za leto 2024 je zapisano, da so Dodikovi verbalni in pravni napadi ter razdiralna retorika prispevali k povečanju političnih in etničnih napetosti v državi.

Južna Afrika je obsodila poročilo ZDA o človekovih pravicah kot »globoko pomanjkljivo«, pri čemer je zavrnila kritike glede zemljiške reforme in novih ameriških carin na izvoz. Poročilo ZDA je namreč izpostavilo poslabšanje stanja človekovih pravic v Južni Afriki, še posebej glede zemljiške politike in obravnave rasnih manjšin. Južnoafriška vlada brani svojo demokracijo in politike, medtem ko se sooča z očitki o poslabšanju človekovih pravic in protekcionističnimi ukrepi ZDA.

Ameriški State Department je v svojem poročilu o človekovih pravicah kritiziral razveljavitev drugega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Poročilo navaja, da je Ustavno sodišče odločitev utemeljilo z neupravičenim vplivom ruske informacijske operacije na družbenih omrežjih.

Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Nemčiji. V poročilu so izpostavljene pomanjkljivosti pri svobodi izražanja in porast antisemitizma, ki ga spodbuja migracija. Poročilo, ki ga je objavila ameriška vlada, je v nasprotju z ugotovitvami prejšnjega leta, ko je bila ocena še pod vlado predsednika Bidna bolj pozitivna.

Ameriški State Department je objavil poročilo o človekovih pravicah za leto 2024, ki ugotavlja, da na Kosovu ni bilo pomembnih sprememb glede človekovih pravic. Kljub temu je Kosovo sprejelo nekaj korakov za kaznovanje uradnikov, ki so kršili človekove pravice, vendar ti koraki niso bili dosledni.

Štiri organizacije v Portoriku so lansirale kampanjo ‘Migracija ni zločin’, s ciljem obsoditi pregon in institucionalno nasilje nad migrantskimi skupnostmi. Kampanja si prizadeva za promocijo kulture solidarnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva v Portoriku.

Združene države so opozorile na porast antisemitizma v Španiji, pri čemer se je število zločinov iz sovraštva proti Judom v letih 2023 in 2024 povečalo za 77 %. Ameriški State Department je v svojem zadnjem poročilu o človekovih pravicah poudaril, da je za to delno odgovorna stranka Podemos in njena nekdanja ministrica Ione Belarra, ki naj bi v kongresu organizirala dogodek, ki je opravičeval napad Hamasa leta 2023. Poročilo tudi opozarja na širjenje antisemitskih vsebin prek družbenih omrežij.

Kubanska disidentka Aymara Nieto Muñoz, članica gibanja Dame v belem, je bila po sedmih letih zapora pod pritiskom državne varnosti izgnana s Kube in je prispela v Dominikansko republiko. Nieto, ki je bila v zaporu od leta 2018, je otok zapustila brez možnosti slovesa od hčerke. Njena izgnanstvo predstavlja novo poglavje v njeni borbi za svobodo in človekove pravice na Kubi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, in Human Rights Watch sta obsodila napade na ustavno sodišče v Ekvadorju, ki so se zgodili po protestih proti vladi Daniela Noboe 12. avgusta. Türk je napade označil za nesprejemljive.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Nemčiji očitala pomanjkljivosti pri svobodi govora in porast antisemitizma, ki naj bi bil povezan z migracijami. V letnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva je bilo ocenjeno, da se je stanje človekovih pravic v Nemčiji v zadnjem letu poslabšalo. Podobno naj bi bila situacija tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Nemčiji naj bi bila očitana tudi "resne težave s človekovimi pravicami".