V Vietnamu je Pasquale Liguori razmišljal o Gazi ob branju Ghassana Kanafani, medtem ko v Mehiki jesuita David Fernández Dávalos opozarja na pakt o nekaznovanosti iz umazane vojne. Jannik Sinner pa je po zmagi nad Vitom Koprivo dobil prepoved dodatnega treninga od trenerja Simoneja Vagnozzija.

Skladatelj Daniel Blumberg, prejemnik oskarja za glasbo v filmu 'The Brutalist', bo na Beneškem filmskem festivalu predstavil svoje delo v dveh filmih, vključno z dokumentarcem Gianfranca Rosija 'Below The Clouds'. Režiser Brady Corbet je razkril obsežno uporabo 70mm filma pri snemanju filma 'The Brutalist'. Medtem je režiser Francis Ford Coppola počastil Wernerja Herzoga na otvoritveni slovesnosti festivala in se spominjal njunega sodelovanja pri filmu 'Fitzcarraldo'. Madžarski NFI Filmlab ponuja celovite storitve postprodukcije za filme, ki se potegujejo za nagrade v Benetkah, vključno s filmi 'Orphan' in 'Silent Friend'.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je pozval verske voditelje, da prevzamejo vlogo zagovornikov človečnosti, pravičnosti in zaščite pravic manjšin. Poudaril je, da imajo verski voditelji veliko odgovornost pri ohranjanju temeljnih vrednot in da se dialog med različnimi veroizpovedmi pogosto osredotoča na razlike, namesto na iskanje skupnih temeljev.

V Veliki Britaniji se soočajo z novim valom protestov proti priseljencem, ki ogrožajo prosilce za azil, nameščene v hotelih. Protesti so se okrepili leto dni po nasilnih dogodkih, ki so sledili umorom v Southportu. Lucy Connolly je bila izpuščena iz zapora po obsodbi zaradi spodbujanja rasne sovraštva. Nigel Farage obljublja stroge ukrepe proti nezakonitim migracijam, saj se število migrantov, ki prečkajo Rokavski preliv, povečuje, kar sproža nadaljnje proteste. ZDA so obtožene spodbujanja skrajno desničarske politike v državi.

V Podgorici so se prebivalci Zabjela uprli spremembam v prostorsko-urbanističnem načrtu, ki po njihovem mnenju briše park in uvaja gradnjo zgradb. Protestirali so z blokado ulice, mestni župan pa vztraja pri izvedbi načrta. Hkrati so v Beogradu starši protestirali pred OŠ "Đuro Strugar" zaradi nedokončane obnove šole in morebitnih odpustitev učiteljev.

V Španiji je Margarita Robles opozorila na potrebo po ponovnem zagonu sistema v zvezi z obvladovanjem požarov. V Mehiki je jezuit David Fernández Dávalos izpostavil problem impunitete, ki sega v obdobje 'Umazane vojne'. Jason Stanley pa v svoji knjigi analizira, kako se manipulacija zgodovine uporablja za vzpon fašizma. Claudia Sheinbaum se sooča s kritikami zaradi njenih izjav.

V Gazi se nadaljujejo hude razmere, pri čemer poročila navajajo stradanje in smrt Palestincev. Izraelske sile naj bi ubile 75 ljudi v enem dnevu, kar je sprožilo množične proteste po Izraelu. Pro-palestinski ortodoksni Judje protestirajo proti izraelskemu režimu, medtem ko Gaza Tribunal poziva k oboroženemu posredovanju ZN v Palestini, da bi ustavili "najbolj smrtonosno fazo genocida". Razkrito je Microsoftovo prispevanje k izraelskemu ubijalskemu stroju. Izraelski minister napoveduje pričetek aneksije Zahodnega brega.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je obtožila mauritanijske varnostne sile, da so med letoma 2020 in 2025 zagrešile hude kršitve človekovih pravic nad migranti in prosilci za azil. Poročilo navaja primere mučenja, posilstev in drugih zlorab. Mauritanija je postala ključna točka za migrante, ki poskušajo priti v Evropo, predvsem v španske Kanarske otoke.

Kenijski aktivist za človekove pravice Boniface Mwangi je napovedal, da bo kandidiral za predsednika na volitvah leta 2027. Mwangi, ki je bil v zadnjih dveh letih vodilni glas v protestih proti vladi, je to objavil na dan Katibe, ki obeležuje obletnico kenijske ustave iz leta 2010.

Donald Trump bo danes v Beli hiši predsedoval "velikemu sestanku" o načrtih za Gazo po koncu vojne, je sporočil njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. Poudaril je, da razvijajo zelo celovit načrt za »dan po« konfliktu na uničenem palestinskem območju.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko naj bi Združenim državam Amerike ponudil izpustitev političnih zapornikov v zameno za omilitev sankcij. Po poročanju Rzeczpospolite potekajo pogovori med belorusko in ameriško diplomacijo o tej možnosti. V Belorusiji je trenutno okoli 1300 političnih zapornikov, od katerih jih ima 190 resne zdravstvene težave. Lukašenko si prizadeva izstopiti iz mednarodne izolacije.

V Kišinjevu so protestniki pozvali mednarodne organizacije k izpustitvi Evgenije Gucul in Svetlane Popan. V Tel Avivu pa so demonstranti blokirali promet, zahtevajoč konec vojne v Gazi in izpustitev talcev.

Protesti proti nastanitvi migrantov v hotelih so se nadaljevali, vključno z vzkliki "spravite jih ven". Pojavili so se tudi protiprotestniki s transparenti "begunci dobrodošli". Yvette Cooper se je tiho strinjala z zaprtjem drugega hotela za prosilce za azil po grožnjah v Eppingu. Zunaj konference Reform UK je potekal protest proti novi politiki glede azila, protestniki so jo označili za "nevarno in izjemno razdvajajočo".

Nigel Farage, voditelj stranke Reform UK, je opozoril na resno nevarnost družbenih nemirov v Združenem kraljestvu, če se ne bo hitro reševalo vprašanje migracij, saj naj bi bili ljudje obupani. Stranka Reform UK predlaga plačilo drugim državam za sprejem migrantov in deportacijo približno 600.000 prosilcev za azil.

Aktivisti so izrazili zaskrbljenost glede zdravja belorusijskega novinarja Aleha Supruniuka, ki je bil obsojen na tri leta in pol zapora. Supruniuk je bil obsojen na podlagi obtožb o sodelovanju v "ekstremistični" skupini. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati, kar dodatno vzbuja skrb glede transparentnosti in pravičnosti postopka. Belorusko združenje novinarjev (BAJ) je javno objavilo njegovo obsodbo, kar kaže na poskus ozaveščanja o primeru.

V Združenem kraljestvu se nadaljujejo protesti proti nameščanju prosilcev za azil v hotelih, pri čemer so se demonstracije razširile v različna mesta, vključno s St. Helensom, Oxfordom, Eppingom, Birminghamom in Londonom. Policija je v St. Helensu aretirala dve osebi. Prosilci za azil poročajo o življenju v strahu. V Avstraliji je skupina March for Australia objavila manifest pred načrtovanimi protesti proti priseljevanju. Vodja stranke Reform UK, Nigel Farage, obljublja deportacije in izstop iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, če bo zmagal na naslednjih volitvah. V Eppingu bo sodišče obravnavalo pritožbo hotela proti odločitvi o prenehanju nastanitve prosilcev za azil, medtem ko se bo domnevni prestopnik, ki je živel v hotelu, soočil s sojenjem zaradi spolnih napadov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in podpredsednik vlade Ivica Dačić sta se v Beogradu sestala z ministrom zunanjih zadev, frankofonije in diaspore Republike Kongo, Žan-Klodom Gakosom. Pogovarjali so se o prihodnjem sodelovanju med državama in realizaciji novih bilateralnih sporazumov ter projektov, ki bodo dodatno utrdili odnose med Srbijo in Kongom.

Amnesty International je pozvala venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj izpusti vse arbitrarno pridržane osebe, potem ko je bilo nedavno izpuščenih 13 političnih zapornikov. Organizacija zahteva brezpogojno izpustitev vseh, ki so še vedno zaprti po volitvah leta 2024, in opozarja, da prisilna izginotja in mučenje predstavljajo zločine proti človečnosti. Venezuelska opozicijska koalicija Plataforma Unitaria Democrática (PUD) je obsodila izpuščanje zapornikov kot "politično trofejo".

Nigel Farage je v Oxfordshireu predstavil 'Operacijo Obnova Pravičnosti', načrt za množično deportacijo nezakonitih migrantov, s čimer je opozoril, da je migrantska kriza z majhnimi čolni resnična grožnja javnemu redu. Richard Tice, namestnik vodje stranke Reform UK, je načrt podprl in ga označil za 'zdrav razum'. Tice je dejal, da bi morala Velika Britanija sprejeti samo tiste, ki so v državo prišli zakonito.

Norveški premoženjski sklad je izključil šest podjetij, vključno z ameriškim podjetjem Caterpillar in petimi izraelskimi bankami, zaradi "nesprejemljivega tveganja" prispevanja k hudim kršitvam pravic posameznikov v Gazi in na Zahodnem bregu. Sklad s 2 bilijona dolarjev premoženja je največji na svetu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o političnih razmerah v regiji, zlasti o krizi v Bosni in Hercegovini, ki naj bi jo povzročili zunanji dejavniki s stalnimi napadi na Republiko Srbsko. Vučić je Lavrova obvestil tudi o situaciji na Kosovu in Metohiji. Ruski ambasador v Beogradu je opozoril, da bo jesen za Srbijo nevarna in da je podpora Rusije ključna za premagovanje politične krize.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od libijskih oblasti glede incidenta, v katerem je libijska obalna straža streljala na ladjo Ocean Viking, ki jo upravlja nevladna organizacija SOS Méditerranée. Markus Lammert, tiskovni predstavnik Evropske komisije, je dejal, da so libijske oblasti kontaktirali in da je njihova odgovornost, da pojasnijo dogajanje.

Preiskovalna skupina Združenih narodov, ki preiskuje primere nasilja izraelskih naseljencev in prenos orožja v Izrael za uporabo v vojni v Gazi, ne more dokončati svojega dela zaradi finančnih omejitev. Pomanjkanje sredstev ogroža globalne preiskave kršitev človekovih pravic.

Ugandski državljani so izrazili zaskrbljenost in kritiko glede dogovora med Ugando in ZDA o sprejemu deportiranih migrantov. Opozicija poudarja, da dogovor ni bil potrjen v parlamentu in menijo, da ta dogovor zmanjšuje politični pritisk na ugandskega predsednika. Nekateri dogovor označujejo kot sumljiv in problematičen.

Ministri pravosodja in človekovih pravic držav, združenih v Konfederacijo držav Sahela (AES), so v skupni izjavi ostro obsodili sankcije in pregon, usmerjen proti panafriškim aktivistom. Izrazili so ogorčenje nad aretacijami, nadlegovanji in drugimi represivnimi ukrepi proti tem aktivistom in zahtevali pojasnila glede smrti Alina Fasa.

Pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agencija za priseljevanje in carino (ICE) postala gonilna sila zaostrenega protimigrantskega ukrepanja. Agencija je prejela rekordna sredstva in nove pristojnosti za izvajanje racij, vendar se zaposleni spopadajo z dolgimi urami, visokimi dnevnimi kvotami za aretacije in naraščajočim nezadovoljstvom javnosti. Trumpova administracija izvaja pritisk za visoke dnevne kvote aretacij, kar povzroča velik pritisk na uradnike ICE.

Malezija je prepričana, da lahko obvladuje morebitne grožnje ali ustrahovanja, ki bi izhajala iz njene močne podpore palestinskim pravicam. Namestnik zunanjega ministra Datuk Mohamad Alamin je poudaril, da je stališče Malezije o tem vprašanju trdno in temelji na načelih človečnosti.

Guverner zvezne države Enugu v Nigeriji, Peter Mbah, je ponovno pozval zvezno vlado k izpustitvi Nnamdija Kanuja, voditelja prepovedane separatistične skupine Indigenous People of Biafra (IPOB). Mbah je dejal, da je izpustitev Kanuja "prava stvar".

Deset tisoč Rohingijskih beguncev v Bangladešu je obeležilo osmo obletnico množičnega eksodusa iz Mjanmara. V Cox's Bazarju so se zbrali na protestih in zahtevali varno vrnitev v svojo domovino v državi Rakhine. Begunci živijo v številnih taboriščih v Bangladešu.

V Caroníju v Venezueli so aretirali Lorenio Gutiérrez, koordinatorko organizacije Vente Venezuela v župniji Universidad. Aretacija se je zgodila po nedavnih izpustitvah političnih zapornikov. Poročajo, da so Gutiérrezovo iz njene hiše odpeljali zamaskirani uradniki brez sodnega naloga, njena trenutna lokacija pa ni znana. Stranka Vente Venezuela je aretacijo obsodila.

Organizacija Archivo Cuba je razkrila, da kubanski režim že tri desetletja izkorišča delavce v kanadski rafineriji COREFCO v Alberti, kjer jim odvzame do 84 % plače. Shema, ki jo primerjajo z izkoriščanjem v kubanskih medicinskih misijah, je povzročila, da je približno 40 delavcev zaprosilo za politični azil po pobegu.

V Bromleyju je skupina Bromley Stand Up to Racism napovedala protidemonstracije proti protestu proti migrantom, ki ga načrtuje skrajna desnica pred lokalnim hotelom. V Perthu se je okoli 150 ljudi, ki so protestirali proti nastanitvi prosilcev za azil v hotelu, soočilo s približno 300 protirasističnimi aktivisti. Po Združenem kraljestvu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki na demonstracijah proti azilnim hotelom.

Nekdanja glavna ministrica Jammuja in Kašmirja, Mehbooba Mufti, je v Srinagarju vodila mirne proteste, s katerimi je zahtevala vrnitev kašmirskih zapornikov, ki so zaprti v zaporih izven zvezne države. Protesti so bili usmerjeni proti, kot je dejala Mufti, "dolgotrajnemu in nehumanemu pridržanju" kašmirskih zapornikov, med katerimi so mnogi v priporu ali trpijo za kroničnimi boleznimi. Med zaporniki so tudi vidni posamezniki, kot sta Shabir Shah in voditelji Jamaata, ki so pridržani na podlagi zakonov UAPA in PSA. Med protestom je policija ovirala Mufti.

Več organizacij poziva nemško vlado k nujnemu ukrepanju za zaščito afganistanskih državljanov v Pakistanu, ki imajo zagotovljeno dovoljenje za vstop v Nemčijo. Zaradi dolgotrajnih postopkov jim grozi deportacija v Afganistan. Organizacije opozarjajo na odgovornost Nemčije, da sprejme te ogrožene osebe, ki so jim obljubile pomoč. Več kot 2000 Afganistank in Afganistancev že leta čaka v Pakistanu na izpolnitev obljube o preselitvi v Nemčijo, a jim zdaj grozi vrnitev v Afganistan. Organizacije pozivajo pristojne ministre k večji angažiranosti.

Berlinska političarka FDP Karoline Preisler je bila napadena na pro-palestinskem shodu, kjer je opozarjala na usodo izraelskih talcev. Preislerjeva je bila fizično napadena, ko so ji protestniki poskušali vzeti izraelsko zastavo. Po terorističnem napadu Hamasa redno opozarja na usodo izraelskih talcev in se zaradi tega pogosto znajde na ulici, kjer se sooča z napadi.

V Guadalajari v Mehiki je kolektiv s pomočjo približno 150 parov čevljev organiziral razstavo "Sledi spomina", s katero želijo opozoriti na problematiko izginotij v državi. V Mehiki je namreč izginilo že več kot 130.000 ljudi, razstava pa je namenjena osveščanju javnosti in podpori družinam, ki še vedno iščejo svoje bližnje.

V Venezueli so oblasti izpustile 13 ljudi, ki so bili zaprti po spornih volitvah lani. Opozicijski voditelji in civilnodružbene skupine so potrdili izpustitev, ki je sledila represiji vlade predsednika Nicolása Madura. Oblasti v Venezueli novice zaenkrat še niso potrdile.

Venezuela je izpustila skupino političnih zapornikov, medtem ko administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na socialistični režim Nicolása Madura. Trump je podvojil nagrado za Madurovo aretacijo na 50 milijonov dolarjev zaradi obtožb o trgovini z drogami in ga obtožil vodenja kartela Sonc. ZDA so tudi napotile vojaške ladje in enote ob venezuelski obali, Maduro pa je odgovoril z mobilizacijo milic.

Urad ministrice za domorodne službe Mandy Gull-Masty pregleduje odredbo Kanadskega tribunala za človekove pravice, ki vključuje stranke v desetletni primer dobrobiti otrok Prvih narodov. Odredba poziva k nadaljevanju pogovorov o reformi sistema po zastoju. Minister Gull-Masty se zavezuje, da si bo prizadevala za pravičen dogovor za prizadete otroke, saj Ottawa mora nadaljevati pogovore s Prvimi narodi o reformi varstva otrok.

Amnesty International je obsodila nigerijsko vlado zaradi nasilnega zatiranja šiitskih muslimanov med protesti proti Izraelu. Po navedbah organizacije je še vedno v priporu najmanj 83 članov Islamskega gibanja Nigerije, ki so utrpeli strelne rane in druge poškodbe. V Islamabadu pa je skupina 57 organizatorjev Hadža protestirala, ker jim Ministrstvo za verske zadeve ni dodelilo kvote za Hadž.

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je delegacija mesta Dubrovnik položila vence in prižgala sveče pri spomeniku na otoku Daksa. S tem so se spomnili 53 nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na tem otoku leta 1944.

Center za državljansko izobraževanje (CGO) je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril pomen trajnega in odgovornega odnosa do preteklosti v Črni gori. Kljub temu, da je Skupščina Črne gore sprejela resolucijo Sveta Evrope iz leta 2006, ki obsoja komunistične zločine, država še vedno nima rednih aktivnosti ob 23. avgustu, opozarjajo iz CGO.

Na libijskih medijih in družbenih omrežjih je zaokrožil šokanten video posnetek, ki prikazuje generala Almasrija, kako naj bi brutalno ubil civilista na ulici v Tripoliju. Posnetek je objavilo več arabskih medijev, delila pa ga je tudi nevladna organizacija Rifugiati in Libia. Almasrija so pred tem aretirali v Torinu in ga z državnim letalom vrnili v Libijo.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je opozorila na "nehumane razmere", v katerih se nahajajo politični zaporniki v zaporu Tocorón. Izpostavila je, da je devet političnih zapornikov poskušalo storiti samomor zaradi slabega ravnanja in depresije. Machado je svoje zaskrbljujoče informacije delila preko družbenih omrežij.

Združenje žrtev in prič genocida je zahtevalo, da podjetje Čistoća AD Banja Luka nemudoma odstrani mural z likom obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića. Mural je postavljen na zgradbi narodne kuhinje "Mozaik prijateljstva" v naselju Mejdan v Banja Luki.

Amnesty International obtožuje Združene države Amerike, da uporabljajo orodja umetne inteligence, kot sta Babel X in Immigration OS, za nadzor migrantov in tujih študentov, vključno s tistimi, ki podpirajo Palestino. Organizacija trdi, da programska oprema omogoča množično sledenje, nadzor in ocenjevanje, kar krši človekove pravice.

V Bangladešu se soočajo z zaskrbljujočim porastom spolnega nasilja, ki je še posebej usmerjeno proti ženskam in otrokom iz manjšinskih skupnosti, kot so hindujci, kristjani in budisti. Po podatkih organizacije Human Rights Co se je nasilje pod prehodno vlado Muhammada Yunusa razširilo do te mere, da dosega raven pandemije.

Kitajska je obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu s parado in slovesnostmi v Lasi, glavnem mestu avtonomne regije. Slovesnosti so vključevale pesmi, plese in množično parado s tisoči udeležencev, ki so mahali z rdečimi zastavicami in transparenti, ki so poudarjali vodstvo Komunistične partije. Dogodka se je udeležil tudi Xi Jinping, kar je redek obisk tega območja.

Več kot 20 držav, med njimi Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska in Portugalska, je pozvalo Izrael, naj nemudoma omogoči dostop tujim novinarjem v Gazo in zagotovi zaščito lokalnim novinarjem. Kanada se pozivu ni pridružila.

95-letni nekdanji severnokorejski vojak, ki je desetletja preživel v južnokorejskih zaporih, nadaljuje s prizadevanji za vrnitev v Severno Korejo. Kljub temu, da so južnokorejske oblasti ustavile njegov simbolični pohod proti meji, aktivist trdi, da ne bo odnehal. Vojak, ki je bil nekoč vojni ujetnik, si želi vrnitve v domovino, vendar mu južnokorejske oblasti tega ne dovolijo.