Kitajski predsednik Xi Jinping je predstavil vizijo novega globalnega varnostnega in gospodarskega reda, ki daje prednost globalnemu jugu, kar predstavlja izziv Združenim narodom. Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) sta Kitajska in Rusija obljubili vzpostavitev novega mednarodnega reda, pri čemer je Xi Jinping orisal načrte za novo razvojno banko in možnosti financiranja za članice SCO.

Turško zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o razpustitvi skupine Minsk in njenih povezanih struktur. Turčija ocenjuje, da je to pomemben korak pri spodbujanju miru med Azerbajdžanom in Armenijo. Turško zunanje ministrstvo je to označilo kot 'zgodovinski mejnik' v mirovnem procesu med državama.

Vladimir Putin je med srečanjem s slovaškim premierjem Robertom Ficom pohvalil neodvisno stališče Slovaške. Fico se je udeležil tudi praznovanja 80. obletnice konca druge svetovne vojne na Kitajskem, kjer se je sestal s Putinom. Fico je napovedal srečanje z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Putin je izjavil, da Rusija ne namerava napasti Evrope, ter poudaril, da se vzpostavlja nov svetovni red. Obiskal ga je tudi severnokorejski voditelj Kim.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana k diplomatskemu reševanju vprašanj, povezanih z njegovim jedrskim programom, in pozval ZDA in Evropo, naj končajo konfrontacijo in se vrnejo k diplomaciji. Med srečanjem z iranskim predsednikom v Kitajski je generalni sekretar ZN António Guterres izrecno priznal pravico Irana do miroljubne jedrske tehnologije, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovnih sankcij. Pezeškian je poudaril, da Iran stremi k miru in stabilnosti ter obsoja agresivna dejanja sionističnega režima.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil na obisk v Turčijo med srečanjem na Kitajskem. Medtem Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, načrtuje obisk Moskve in srečanje s Putinom. Ruski predsednik je dejal, da je bila situacija v Ukrajini posledica državnega udara v Kijevu.

Peter Navarro, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je ponovno kritiziral Indijo zaradi nakupa poceni ruske nafte. Trdi, da Indija s tem financira rusko vojno v Ukrajini in da brahmani izkoriščajo indijsko prebivalstvo s preprodajo predelane nafte. Navarro je Indijo označil za 'pralnico Kremlja' in kritiziral visoke indijske carine, ki naj bi škodovale ameriškim delavcem in davkoplačevalcem.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal, da se bo v petek srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pred tem bo v Pekingu obiskal kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Predsednika Irana in Rusije sta poudarila pomembnost poglabljanja odnosov z izvajanjem celovitega sporazuma o strateškem partnerstvu med državama. Vladimir Putin je dejal, da sta Rusija in Iran v stalnem stiku glede ključnih mednarodnih vprašanj.

Župan Kišinjeva, Ion Ceban, ki velja za proruskega, je sprožil polemike, ko je obiskal Rim, čeprav mu je Romunija prepovedala vstop v državo in o tem obvestila schengenske države. Italijanske oblasti so mu izdale ločen vizum za udeležbo na konferenci županov pod okriljem UNESCO. Romunski predsednik je dejal, da ga je Ceban, ko je bil župan glavnega mesta, poskušal "dvakrat ali trikrat" srečati, ko je prišel v Bukarešto, vendar je bil opozorjen, naj ga ne sprejme.

Iwona Piorko je bila imenovana za novo ambasadorko Evropske unije v Republiki Moldaviji. Njeno imenovanje je 31. avgusta objavila vodja evropske diplomacije, Kaja Kallas. Piorko, ki je pred tem služila kot ambasadorka EU v Singapurju, je dejala, da je počaščena prevzeti novo funkcijo. Obiskala je tudi lokalne proizvajalce v Štefan Vodi skupaj s komisarjem EU Christophejem Hansenom.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.

Družina milijarderja Mukesha Ambanija je preložila načrtovano gledališko predstavo v New Yorku sredi septembra, uradno zaradi 'nepredvidenih okoliščin'. Preložitev sovpada z zaostritvijo odnosov med ZDA in Indijo glede nakupa ruske nafte in trgovinskih sporov, ki so se zaostrili po uvedbi carin s strani Trumpove administracije.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, je sodeloval na Blejskem strateškem forumu na povabilo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Milatović je nastopil na predsedniškem panelu, kjer so sodelovali tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Estonije Alar Karis in predsednik Češke Petr Pavel.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izkoristil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Tianjinu, da bi poudaril naraščajoči globalni vpliv Kitajske, pri tem pa iskal potrditev svoje usklajenosti z Rusijo in izkoristil morebitno odtujenost Indije od ZDA. Xi je obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam ŠOS in pozval k nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne'. Vladimir Putin je na srečanje prinesel ponudbo za dobavo ruskih letalskih motorjev. Srečanje je bilo tudi priložnost za srečanje Putina, Xija in indijskega premierja Modija, kar nekateri vidijo kot sporočilo Donaldu Trumpu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako pridružil srečanju. Xi je poudaril vlogo Kitajske pri globalni gospodarski stabilnosti in ponudil finančno podporo partnerjem.

Kitajska je vložila protest zaradi obiska tajvanskega zunanjega ministra na Filipinih, kjer je vodil delegacijo vlagateljev. Kitajsko zunanje ministrstvo je opozorilo Manilo, naj se 'ne igra z ognjem'. Obisk in srečanja tajvanskega ministra s filipinskimi uradniki so povzročili napetosti, Kitajska pa je izrazila resne pomisleke tako v Pekingu kot v Manili.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo pred potovanji v Iran in pozvalo nemške državljane, ki se tam nahajajo, da zapustijo državo. Opozorilo je izdano zaradi zaostritve jedrskega spora in skrbi glede morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Nemško veleposlaništvo v Teheranu trenutno nudi le omejeno konzularno pomoč.

Premier Modi je med obiskom v Tokiu poudaril močno partnerstvo med Indijo in Japonsko pri usmerjanju azijskega stoletja. Spodbujal je japonska podjetja k naložbam v Indiji, ki jo vidi kot odskočno desko za prodor na svetovne trge, posebej v tehnološkem sektorju, kot so umetna inteligenca, polprevodniki, kvantno računalništvo, biotehnologija in vesolje. Napovedal je tudi obisk obrata za proizvodnjo polprevodnikov Sendai.

Tufan Erhürman, generalni predsednik Republikanske turške stranke (CTP) in kandidat za predsednika, je kritiziral odsotnost dialoga in diplomacije na Severnem Cipru. Poudaril je, da takšno stanje negativno vpliva na vsakdanje življenje državljanov in da je regija v zadnjih petih letih izgubila deset let razvoja.

Japonska je uradno protestirala proti enostranskim prizadevanjem Kitajske za razvoj plinskih polj v spornih vodah Vzhodnokitajskega morja. Japonska opozarja na krhkost regionalnega sodelovanja pri izkoriščanju naravnih virov. Protest so izvedli, ker Japonska meni, da Kitajska enostransko razvija plinska polja.

Tunizijski minister za zunanje zadeve Mohamed Ali Nafti se je sestal z delegacijo ameriškega kongresa, ki jo je vodil Mike Lawler, predsednik podkomiteja za Bližnji vzhod in Severno Afriko. Pogovori so se osredotočili na krepitev dvostranskega sodelovanja, s poudarkom na gospodarskih odnosih, varnosti in drugih področjih skupnega interesa. Obe strani sta izrazili željo po poglobitvi vezi med Tunizijo in ZDA.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stīvs Vitkof, naj bi kršil protokol med srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Po poročanju agencije Reuters se je Vitkof sestal s Putinom brez prisotnosti predstavnika State Departmenta, ki običajno protokolira pogovore. Viri navajajo, da je to odstopanje od običajne prakse.

Ameriška odpravnica poslov v Albaniji, Nancy Vanhorn, je obiskala albanskega premierja Edija Ramo v njegovem kabinetu. Obisk se je zgodil približno štiri mesece po koncu volitev in nekaj dni pred predstavitvijo nove vlade. Vanhornova se je v prostorih premierja zadržala približno 20 minut.

Indija je imenovala Dinesha K. Patnaika za novega visokega komisarja v Kanadi. Patnaik je karierni diplomat z več kot tridesetletnimi izkušnjami, služboval je na indijskih misijah v Pekingu, Daki, na Dunaju in v Ženevi, bil pa je tudi namestnik veleposlanika v Veliki Britaniji in do nedavnega veleposlanik v Španiji. Kanada je imenovala Christopherja Cooterja za novega visokega komisarja v Indiji, deset mesecev po tem, ko sta državi izgnali svoja najvišja odposlanca.

Pred Putinovim obiskom Kitajske, kjer se bo udeležil vrha ŠOS in vojaške parade, je Rusija po poročanju kitajskih medijev presenetila Peking z nenavadnim "darilom". Podrobnosti darila niso znane, vendar naj bi prispevalo k utrditvi odnosov med državama. Obisk naj bi vključeval tudi podpis strateških sporazumov, kar po mnenju nekaterih analitikov v ZDA ogroža obstoječi svetovni red.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Kairu srečal z egiptovskim premierjem Mostafo Madboulyjem, kjer so razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov. Državi sta podpisali več sporazumov o sodelovanju in se zavezali nadaljevati prizadevanja za prekinitev ognja v Gazi. Prav tako so razpravljali o implementaciji katarskega investicijskega paketa v vrednosti 7,5 milijarde ameriških dolarjev.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Kairu srečal z egiptovskim premierjem Mostafo Madboulyjem in zunanjim ministrom. Razpravljali so o bilateralnih odnosih ter o zadnjih dogodkih v skupnih prizadevanjih za končanje vojne v Gazi. Premier Al Thani je poudaril zavezanost Katarja in Egipta iskanju rešitve za končanje vojne, kljub poskusom spodkopavanja teh prizadevanj.

Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter se je v Bernu sestala z ukrajinsko premierko Julijo Svyrydenko, s katero sta razpravljali o mirovnem procesu in obnovi Ukrajine. Keller-Sutterjeva je izrazila pripravljenost Švice, da izkoristi svoj diplomatski vpliv za pospešitev miru v Ukrajini. Svyrydenko se je srečala tudi z Gabrielom Lüchingerjem, vodjo oddelka za mednarodno varnost, s katerim je govorila o ukrajinskih mirovnih prizadevanjih ter gospodarskem in trgovinskem sodelovanju.

Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je obljubil, da bo pospešil razvoj Nigerije s pomočjo tehnologije in zagotavljanja prehranske varnosti, pri čemer se bo zgledoval po uspešnih modelih držav v vzponu, kot je Brazilija. Tinubu je med srečanjem z Nigerijci, ki živijo v Braziliji, poudaril pomen inovacij in reform za novo obdobje blaginje. Izpostavil je tudi rast nigerijskega kapitalskega trga in zaupanje vlagateljev v gospodarske reforme njegove vlade.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker Teheran po njihovem mnenju ne izpolnjuje zavez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Države E3 so Združenim narodom poslale pismo, v katerem so izrazile upanje, da bo ta poteza Iran spodbudila k ponovnim pogajanjem z ZDA. Iranski diplomat je opozoril, da ponovna uvedba sankcij ZN ne bi omogočila sodelovanja z jedrskimi inšpektorji. Postopek 'snapback' sankcij bi lahko resno prizadel iransko gospodarstvo.

Minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine, Elmedin Konaković, je podpisal dopis, s katerim od bivšega premierja entitete Republika Srbska, Radovana Viškovića, zahteva vrnitev diplomatskega potnega lista. Višković je ostal brez diplomatskega potnega lista po tem, ko ga je Narodna skupščina Republike Srbske razrešila s funkcije entitetskega premierja.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril zavezanost Irana k 'resnemu in konstruktivnemu sodelovanju' s Kitajsko, še posebej v okviru pobude Pas in pot. Med pripravami na obisk v Šanghaju, kjer bo sodeloval na multilateralnih srečanjih, je Pezeshkian Kitajsko označil za zanesljivega partnerja in izpostavil 'strateško' naravo odnosov med državama. Srečanja so bila namenjena pregledu dvostranskih odnosov in načrtovanju prihodnjega sodelovanja.

V Parizu so obeležili stoletnico poučevanja srbistike v Franciji. Arno Gujon, direktor vladne pisarne za javno in kulturno diplomacijo, je poudaril ključno vlogo učenja srbskega jezika za razumevanje Srbije in srbskega naroda. Dogodek je bil zaznamovan s sprejemom v rezidenci srbske ambasade, kjer so gostili udeležence mednarodnega kongresa slavistike in vplivne Francoze, ki podpirajo Srbijo.

Združene države so ponovno potrdile pravico Grenlandije do samoodločbe, potem ko so se pojavila poročila o poskusih ameriških državljanov, da bi vplivali na politično mnenje na tem arktičnem ozemlju. Ameriški diplomat na Danskem je poudaril podporo ZDA avtonomiji Grenlandije, s čimer je odgovoril na pomisleke glede ameriškega vpliva na njeno politično prihodnost.

Danska je poklicala visokega ameriškega diplomata na pogovor zaradi poročil o prikritih operacijah vplivanja na Grenlandijo, ki naj bi jih izvajali posamezniki, povezani s predsednikom Donaldom Trumpom. Danski minister za zunanje zadeve je ukrepal po poročanju državnega medija, ki je razkril, da naj bi vsaj tri osebe, povezane s Trumpom, izvajale tajne operacije vplivanja na Grenlandijo. Namen teh operacij ni povsem jasen, vendar je dogodek povzročil diplomatski odziv in zaskrbljenost glede vmešavanja v notranje zadeve Grenlandije.

Evropska unija je sledila zahtevi predsednika Donalda Trumpa in predložila predloge za odpravo vseh carin na ameriško industrijsko blago ter uvedbo preferencialne obravnave. Ta poteza je prišla, čeprav je Trump grozil z uvedbo carin in drugih kazni državam, ki obdavčujejo spletne storitve.

Japonski trgovinski pogajalec Ryosei Akazawa je odpovedal obisk v ZDA, kar je povzročilo zamudo pri 550 milijard dolarjev vrednem investicijskem paketu med Japonsko in ZDA. Razlog za odpoved so spori glede delitve dobička in carin.

Nemška razvojna ministrica Reem Alabali Radovan je pozvala Izrael, naj palestinski oblasti vrne zadržana davčna sredstva, saj se vlada predsednika Mahmuda Abasa sooča z velikim finančnim pritiskom in kmalu ne bo imela denarja za izplačilo plač učiteljem, zdravstvenemu osebju in policistom. Nemška vlada opozarja, da do tega ne sme priti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o imenovanju Olge Stefanišine, nekdanje visoke ministrice, za novo ukrajinsko veleposlanico v Združenih državah Amerike. Zelenski je poudaril, da so odnosi z ZDA ključnega pomena za varnost Ukrajine.

Volker Wissing se je po odhodu iz politike zaposlil v podjetju Christ Capital GmbH, kjer bo svetoval skupini podjetij. Njegov novi šef je znanec iz časov FDP.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Kitajski predstavnik za mednarodno trgovino in namestnik ministra za trgovino Li Chenggang je ta teden z uradno delegacijo obiskal Združene države Amerike, kjer se je srečal z ameriškimi uradniki. Pogovori so potekali v času premirja med državama po mesecih napetosti na trgovinskem področju. Pred obiskom ZDA je delegacija obiskala tudi Kanado.

Azerbajdžanski prvi namestnik ministra za gospodarstvo, Elnur Alijev, se je srečal z argentinsko veleposlanico Mariangeles Bellusci, da bi razpravljala o razvoju gospodarskega sodelovanja med državama. Strani sta izrazili interes za nadaljnjo širitev bilateralnih gospodarskih odnosov in sta že sprejeli korake v tej smeri.

Danska je poklicala najvišjega ameriškega diplomata v državi na pogovor po poročilih, da so osebe, povezane s predsednikom Donaldom Trumpom, izvajale prikrite operacije vplivanja na Grenlandiji. Poročila navajajo, da so bili v glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, opaženi najmanj trije ameriški uradniki, blizu Trumpu. Zunanji minister je odpoklical ameriškega odposlanca zaradi obtožb o vmešavanju. Ameriški odposlanec je bil poklican na pogovor zaradi obtožb o tajnih operacijah vplivanja ZDA.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevics ne pričakuje skorajšnjega srečanja med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot je dejal, se je v zadnjih tednih pokazalo, da Rusija ni pripravljena na takšno srečanje in najde različne izgovore, da se mu izogne.

Romunski premier Ilie Bolojan se je srečal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za globalna partnerstva, Paolom Zampollijem, in Michaelom Dickersonom, začasnim vodjem ameriške ambasade v Romuniji. Srečanje je potekalo v kontekstu prizadevanj za izboljšanje odnosov med Romunijo in ZDA. Premier Bolojan je ob tem posredoval sporočilo o partnerstvu z ZDA. Zampollija je sprejel tudi patriarh Daniel.