Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty se je mudil na Cipru na uradnih srečanjih z vodstvom države, kjer se mu je pridružil tudi minister za nafto in mineralne vire Karim Badawi. Hkrati sta Abdelatty in katarski minister za zunanje zadeve Sultan bin Saad Al Muraikhi potrdila nadaljevanje skupnih prizadevanj za zaustavitev izraelske agresije na Gazo. Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja se je srečal z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas.

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

Velika Britanija je začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Kairu, potem ko je Egipt odstranil varnostne ovire okoli poslopja. Razlog za zaprtje je spor glede pro-palestinskih protestov, usmerjenih proti egiptovskim diplomatskim predstavništvom v Evropi. Aktivisti so izvedli proteste pred egiptovskimi veleposlaništvi v tujini zaradi domnevne egiptovske vpletenosti v izraelsko vojno v Gazi, kar je povzročilo odziv egiptovskih oblasti.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je obiskal Kitajsko za udeležbo na vojaški paradi ob 80. obletnici druge svetovne vojne, kljub smrtonosnim protestom v Jakarti. Prabowo se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kar kaže na poudarek na globalni diplomaciji. Obisk je bil izveden kljub prvotnim poročilom o njegovi odpovedi zaradi protestov, ki so sledili zmanjšanju ugodnosti za zakonodajalce in vojaški prisotnosti v Džakarti. Medtem je Kitajec izvedel redek protest pred vojaško parado, nato pa je zapustil državo s svojo družino.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da ni slišal za film »Čarovnik Kremlja«, v katerem britanski igralec Jude Law igra vlogo Putina. Film, ki je bil premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu, je adaptacija istoimenskega romana Giuliana da Empolija in prikazuje več kot dve desetletji ruske politične zgodovine, vključno z vzponom Vladimirja Putina na oblast.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif se je v Pekingu srečal s kitajskim premierjem Li Qiangom, kjer sta se dogovorila o tesnem sodelovanju pri naslednji fazi nadgrajenega kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC), ki vključuje pet novih koridorjev. Državi bosta skupaj delali na drugi fazi CPEC, pri čemer delita dolgoletno strateško partnerstvo, ki zajema različne sektorje, vključno s trgovino.

Ameriški predsednik Donald Trump je opravil pogovor s člani "Koalicije voljnih" o prihodnosti Ukrajine. Vsebina pogovora in konkretni udeleženci niso navedeni, poudarek pa je na pomembnosti razprave.

Egipt in Sudan sta ponovila svoje nasprotovanje enostranskim ukrepom Etiopije v zvezi z Velikim etiopskim renesančnim jezom (GERD) na Nilu, pri čemer sta poudarila, da je njuna vodna varnost "ena in nedeljiva". Na srečanju v Kairu sta zunanja ministra obeh držav poudarila, da je jez še vedno grožnja stabilnosti v porečju vzhodnega Nila. Etiopski premier Abiy Ahmed je julija napovedal, da je jez dokončan in bo uradno odprt septembra.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič bo prihodnji teden obiskal New Delhi, kjer se bo udeležil pogovorov o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Indijo. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je dejal, da pogovori potekajo hitro in so v napredni fazi.

Slovenija se je odločila, da ne bo uvedla sankcij Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, kljub pripravljenim dodatnim materialom za prepoved vstopa. Po poročanju N1 Slovenija, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pripravilo omenjene materiale. Portal Necenzurirano.si pa poroča, da naj bi Združene države Amerike poskušale preprečiti uvedbo sankcij Dodiku. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da so se ZDA vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija Dodiku prepove vstop v državo zaradi pravnomočne obsodbe v Bosni in Hercegovini. Razlogi za to odločitev niso povsem jasni, omenja se ameriški pritisk.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k tesnejšemu usklajevanju s Severno Korejo v globalnih in regionalnih zadevah. Strokovnjaki menijo, da Kim upa na obnovitev vezi s Kitajsko.

Rusija je obsodila pritisk ZDA na Venezuelo kot popolnoma nesprejemljiv. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da je ravnanje Zahoda do držav, ki želijo voditi lastno politiko, nedopustno. Moskva meni, da dejanja Washingtona ogrožajo regionalno in splošno varnost.

António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, je imenoval senegalskega diplomata Khassima Diagneja za posebnega predstavnika in vodjo misije ZN na Cipru (UNFICYP). Diagne ima za seboj več kot 25 let diplomatske kariere.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi se je v Dohi srečal s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem. Na srečanju so razpravljali o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih. Poudarili so potrebo po krepitvi vezi med državama.

Po poročanju več virov je Rusija izgnala estonskega diplomata iz Moskve kot odgovor na podobno potezo Estonije, ki je izgnala ruskega diplomata iz Talina. Rusko zunanje ministrstvo je ukrep označilo kot recipročnega.

Indijski premier Narendra Modi se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu. Razlog za to naj bi bile ohlajene vezi z Združenimi državami Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, katerega trgovinska politika je obremenila diplomatske odnose. Putin je razkril, da sta z Modijem med vožnjo z avtomobilom v Tianjinu razpravljala o pogajanjih glede vrha na Aljaski.

Predsednik Vučić se je v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Si Đinpingom in izjavil, da bo Srbija kmalu postala največja proizvajalka bakra in zlata v Evropi. Vučić je izrazil hvaležnost Siju za investicije in se dogovoril za državni obisk Kitajske v naslednjih šestih mesecih. V pismu Evropski komisiji se je pritožil nad "blokaderji" in kritiziral, da ni bil povabljen na Blejski strateški forum.

Predsedniki Čada, Tunizije in predstavniki Afriške izvozno-uvozne banke so se udeležili 4. izdaje Intra-afriškega trgovinskega sejma (IATF 2025) v Alžiru. Mahamat Idriss Deby, predsednik Čada, je prispel iz N'Djamene, medtem ko je tunizijski predsednik Kaïs Saïed prispel iz Tunisa na povabilo alžirskega kolega Abdelmadjida Tebbouneja. Predsednik Afreximbanke, Oramah Benedict, je obiskal razstavišče v Alžiru, da bi preveril priprave na sejem, ki poteka od 4. do 10. septembra. Dogodek je osredotočen na spodbujanje intra-afriške trgovine in gospodarskega sodelovanja.

Perujske oblasti preiskujejo smrt indonezijskega diplomata, ki je bil ustreljen v Limi, kot naročen umor. Policija aktivno išče strelca. Primer se obravnava v času porasta nasilnega kriminala v Južni Ameriki.

Novi članki poudarjajo, da bi prisotnost Kim Ju Ae na obisku v Pekingu, vključno z udeležbo na vojaški paradi in srečanji s kitajskimi uradniki, lahko nakazovala na to, da jo Kim Jong Un pripravlja za svojo naslednico. Prav tako se ugiba, da bi lahko Kim Ju Ae predstavljala mehkejšo podobo Severne Koreje v mednarodni skupnosti.

Senegalski premier Ousmane Sonko bo 13. septembra uradno obiskal Milan. Namen obiska je okrepiti mednarodne odnose in spodbuditi gospodarsko sodelovanje. Sonko se bo srečal s senegalsko diasporo, da bi jim predstavil načrt za gospodarsko okrevanje.

Veleposlanika Črne Gore v Franciji in na Hrvaškem sta uradno nastopila svoji funkciji. Dubravka Lalović, veleposlanica v Franciji, se je zahvalila za stalno podporo Francije kot strateškega partnerja in zaveznika Črne Gore, še posebej v kontekstu evropske integracije. Predala je poverilna pisma francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. S predajo poverilnih pisem so črnogorski veleposlaniki potrdili zavezanost nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov s Francijo in Hrvaško, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, dialogu in skupni viziji evropske prihodnosti.

Azerbajdžan bo odprl svoje veleposlaništvo v Kraljevini Bahrajn. Odločitev je bila sprejeta z namenom krepitve diplomatskih odnosov med državama.

Lehendakari (predsednik vlade) Baskije, Imanol Pradales, je pozval podjetje CAF, v katerem ima baskovska vlada 3-odstotni delež, k "etičnemu razmisleku" glede pogodbe z Izraelom za izgradnjo tramvaja v Jeruzalemu. Kljub temu je zagotovil, da bo vlada podprla odločitev podjetja, ne glede na to, ali se bo odločilo nadaljevati ali prekiniti pogodbo. Spomnil je, da je bila pogodba podpisana pred šestimi leti in da situacija ni preprosta. Baskovsko podjetje Sidenor je medtem podleglo pritiskom in prekinilo poslovne odnose z Izraelom. Pradales je poudaril, da je bila pogodba za tramvaj podpisana leta 2019 v skladu z mednarodnim pravom in da razume kompleksnost situacije.

Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, se je v torek sestala z državnim ministrom na Ministrstvu za zunanje zadeve Katarja, dr. Mohammedom bin Abdulazizom bin Salehom Al Khulaifijem. Pogovori so potekali o bilateralnih odnosih med državama in o razmerah v Gazi. Minister Al Khulaifi se je srečal tudi s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Slovenije, s katerim je prav tako razpravljal o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v Gazi. Zunanji minister Ayman Safadi je prav tako obiskal Republiko Slovenijo, kjer je začel visoke pogovore.

Osebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) za Ciper, Maria Angela Holguin, naj bi pred načrtovanim trilateralnim srečanjem med voditeljema Cipra in generalnim sekretarjem ZN v New Yorku obiskala Ciper. Namen obiska je priprava na omenjeno srečanje.

Aleksandar Vučić je v Pekingu napovedal, da bo Srbija decembra 2026 predstavila leteči avtomobil. Sestal se je s predstavniki enajstih podjetij, s katerimi je razpravljal o predstavitvi in uporabi letečih avtomobilov v Srbiji. Napovedal je, da bo kitajskega predsednika Si Đinpinga prosil za dodatne investicije in »dobre stvari« za Srbijo.

Rusija je Združenim državam Amerike podala konkretne predloge za obnovitev neposrednih letov med državama. Izjavo je podala tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, na obrobju Vzhodnega gospodarskega foruma. Zaharova je tudi dejala, da je v teku usklajevanje datuma in lokacije naslednjega kroga pogovorov med Rusijo in ZDA.

ZDA so uvedle sankcije proti mreži ladijskih družb in plovil, ki jih vodi iraško-kititski poslovnež Waleed al-Samarra'i, zaradi prizadevanj za mešanje iranske in iraške nafte, da bi se izognili trgovinskim omejitvam. Namen sankcij je preprečiti priliv prihodkov iranskemu režimu zaradi njegovega destabilizacijskega delovanja na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu.

Izrael je za destabilizacijo Bližnjega vzhoda obtožil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker podpira priznanje palestinske države. Izrael meni, da Macron poskuša posegati v konflikt, v katerem ne sodeluje, in da je to popolnoma odmaknjeno od realnosti na terenu po 7. oktobru 2023. Izraelske oblasti so Macronovo ravnanje označile za nevarno.

Diplomat Zetro Leonardo Purba, star 40 let, je umrl po streljanju v Limi, Peru, med kolesarjenjem z ženo. Indonezijsko ministrstvo za zunanje zadeve in veleposlaništvo v Limi sta začela preiskavo umora. Dave Laksono, podpredsednik Komisije I indonezijskega parlamenta, je zahteval transparentno preiskavo.

Iranski visoki uradnik Ali Laridžani je izjavil, da je Iran odprt za pogajanja z ZDA, vendar Washington z zahtevami glede iranskega raketnega programa ovira kakršnekoli pogovore. Iran meni, da ZDA postavljajo pogoje, ki onemogočajo konstruktiven dialog.

Indija in ZDA nadaljujeta pogajanja o dvostranskem trgovinskem sporazumu, kljub temu, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je potrdil, da pogajanja potekajo, medtem ko je ameriški finančni minister Scott Bessent izrazil, da so vrednote Indije bolj usklajene z ZDA kot z Rusijo. Pogajanja se nadaljujejo kljub pomislekom glede indijskega nakupa ruske nafte in postavljenim mejam Indije, zlasti glede kmetijskega in mlečnega sektorja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu predstavil Globalno upravljavsko pobudo (GGI). Pobuda naj bi poudarjala pripravljenost Kitajske za sodelovanje z drugimi državami pri vzpostavitvi pravičnejšega in enakopravnejšega sistema globalnega upravljanja. Kitajsko zunanje ministrstvo je izpostavilo, da je GGI največji poudarek vrha SCO in da bo usmerjala prihodnost človeštva. Strokovnjaki po svetu pozdravljajo pobudo kot pot do vključujoče in uravnotežene svetovne ureditve.

Brazilija je formalno zaprosila za članstvo v Mednarodni agenciji za energijo (AIE). Zahtevo je v imenu brazilskega zunanjega ministra Maura Vieira in ministra za rudarstvo in energijo Alexandra Silveire direktorju AIE, Fatihu Birolu, predal brazilski ambasador Sarquis J.B. Sarquis. V pismu sta ministra zaprosila za začetek postopka pridružitve.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski se je v Miamiju srečal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kjer je lobiral za vključitev Poljske v skupino G20. Srečanje je potekalo ob robu podelitve Nagrade Solidarnosti Lecha Wałęse, ki sta jo Sikorski in Rubio izročila kubanski opozicijonarki Berti Soler.

Singapurski premier Lawrence Wong je prispel v Indijo na tridnevni uradni obisk, kar je njegov prvi obisk v Indiji, odkar je prevzel premierski položaj. Med obiskom se bo srečal z indijskim premierjem Modijem v New Delhiju, kjer bosta razpravljala o krepitvi strateškega partnerstva med državama. Wong se bo srečal tudi s Singapurci, ki živijo v Indiji.

Kanada gosti srečanje govorcev parlamentov držav G7 in Ukrajine v regiji Ottawa. Srečanje, ki ga gosti Francis Scarpaleggia, govornik spodnjega doma kanadskega parlamenta, poteka od četrtka do sobote v okviru kanadskega predsedovanja G7. Med udeleženci je tudi predsednik predstavniškega doma ZDA, Mike Johnson.

Kim Džong Un je v Peking prispel s svojim zasebnim neprebojnim vlakom Taeyang-ho, da bi se udeležil vojaške parade skupaj z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom. Kitajska je s parado obeležila 80. obletnico zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni. Kitajski voditelji so s parado demonstrirali svojo vojaško moč. Na paradi je bil prisoten tudi nekdanji romunski premier Adrian Năstase.

Rusija in Kitajska naj bi dosegli dogovor glede izgradnje dodatnega plinovoda, imenovanega Sila Sibiri 2. Kljub temu projekt za Rusijo predstavlja tveganje, saj bo morala Rusija sama financirati gradnjo, pri tem pa ni zagotovila, da se bo projekt kdaj povrnil. Kitajska naj bi se pri ceni ruskega plina dobro pogajala.

Azerbajdžan in Brazilija sta nedavno izvedla peto rundo političnih posvetovanj med zunanjima ministrstvoma. Posvetovanja so potekala v okviru prizadevanj za krepitev dvostranskih odnosov med državama.

Vladimir Putin se je srečal z indijskim premierjem Narendra Modijem na obrobju vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu na Kitajskem. Srečanje je potekalo 1. septembra 2025.

Zunanji ministri Irana, Rusije in Kitajske so v skupnem pismu pozvali Varnostni svet Združenih narodov k zavrnitvi predloga treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij. Iransko zunanje ministrstvo je evropsko trojko obtožilo, da ni izpolnila svojih obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je dejal, da si ZDA prizadevajo za nezakonit pritisk na Iran.

Vladimir Putin je med srečanjem s slovaškim premierjem dejal, da kakršni koli dogovor o rešitvi konflikta v Ukrajini ne sme ogroziti varnosti Rusije in da v Evropi opaža naraščajočo histerijo. Predlagal je, da bi Slovaška prekinila dobavo energije kot povračilni ukrep za ukrajinske motnje pri dobavi nafte. Med pogovori s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom nista razpravljala o napotitvi kitajskih mirovnih sil v Ukrajino. Igor Girkin je rusko poletno ofenzivo označil za sramoto, medtem ko Center za boj proti dezinformacijam trdi, da Putin pripravlja informacijski alibi za upravičevanje ruskih terorističnih napadov na ukrajinsko energetiko.

V Maleziji je bil ustanovljen Inštitut za mednarodne in ASEAN študije (IINTAS) v okviru Mednarodne islamske univerze Malezija (UIAM). Premier Anwar Ibrahim je poudaril, da bo inštitut okrepil vlogo Malezije v ASEAN in prispeval k enotnosti regije. IINTAS bo služil kot center za razmišljanje in bo krepil vlogo države kot središče znanja in regionalne diplomacije.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Indija je ponovno blokirala vstop Azerbajdžana v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (ŠOS) kot polnopravnega člana. Po navedbah azerbajdžanskih medijev je razlog za to indijska zaveza s Pakistanom.

Indijska industrija čaja je zaskrbljena zaradi višjih ameriških tarif, ki bi lahko prizadele izvoz čaja v ZDA, ključni trg. Leta 2024 so ZDA iz Indije uvozile 17 milijonov kilogramov čaja. Nova 50-odstotna tarifa na indijsko blago bi lahko omejila izvoz pijač. Tamil Nadu je izrazil zaskrbljenost zaradi strme 50-odstotne tarife, ki jo uvajajo ZDA na uvoz, in opozoril, da bi lahko država v letih 2025–26 izgubila kar 3,93 milijarde dolarjev (34.642 crore rupij). Agencija za spodbujanje naložb Tamil Naduja, Guidance Tamil Nadu, ocenjuje, da bo prizadet zlasti tekstilni sektor.

Zamenica premierja in vršilka dolžnosti ministra za zunanje zadeve Kosova, Donika Gërvalla, se je v okviru Strateškega foruma na Bledu srečala s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Pogovarjali so se o finalizaciji postopka priznavanja vozniških dovoljenj Kosova v Sloveniji in poglobitvi gospodarskega sodelovanja.

Kitajska in Rusija sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) predstavili svojo vizijo novega mednarodnega reda, ki jo je kitajski predsednik Xi Jinping poudaril s pozivi k novi razvojni banki in možnostmi financiranja za članice SCO. Xi je izpostavil pomen 'globalnega juga' in s tem izzval Združene države. Srečanja so se udeležili tudi voditelji Rusije in Indije.