Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov na tarče v Venezueli, kar so potrdili tako ameriški medijski viri kot venezuelska vlada. Po poročanju mreže Fox News so ameriške sile napadle strateške cilje, medtem ko so se v prestolnici Caracas in okolici slišale močne eksplozije. Videoposnetki s terena prikazujejo ameriške jurišne helikopterje med delovanjem nad venezuelskim ozemljem, kar predstavlja dramatično zaostritev odnosov med državama. Vlada v Caracasu je vojaško posredovanje ostro obsodila in ga označila za agresijo na civilno prebivalstvo in vojaške objekte v zveznih državah Caracas, Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni tudi na nenaseljena oziroma civilna območja, kar povečuje humanitarno tveganje v regiji. Napadi so sledili večtedenskim napetostim in obtožbam o načrtovanju sabotaž. Operacija pomeni neposreden prehod iz diplomatskih napetosti v odprt oborožen spopad. Predsednik Nicolás Maduro je že pred dnevi opozarjal na možnost takšnega scenarija, ko je ameriško administracijo obtožil priprav na bombardiranje države. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nestabilno, saj poročila o eksplozijah še vedno prihajajo iz različnih delov države, mednarodna skupnost pa s strahom pričakuje morebitno širitev konflikta v Južni Ameriki.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga vidi kot očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te države. Iransko ministrstvo je poudarilo, da morajo biti načrtovalci in izvajalci tega napada odgovorni za svoja dejanja.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

Venezuelski zračni prostor je trenutno popolnoma prazen in zaprt za ves letalski promet, kar kažejo najnovejši podatki spletne storitve za spremljanje letov Flightradar24. Na radarskih slikah nad ozemljem države ni zaznati nobenega aktivnega zračnega plovila, kar potrjuje popolno blokado neba nad to južnoameriško državo. Ukrep sledi poročilom o domnevnih letalskih napadih na vojaške objekte v bližini prestolnice Caracas. Čeprav uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o trajanju te omejitve, so razmere na terenu povzročile takojšnjo prekinitev vseh civilnih in komercialnih poletov. Takšne drastične omejitve zračnega prostora so običajno povezane z resnimi varnostnimi grožnjami ali obsežnimi vojaškimi operacijami znotraj državnih meja.

V bližini naselja Tarasovka v okrožju Aleški v regiji Herson je bil izveden napad z bezpilotnim letalnikom, ki je ciljal civilno vozilo. Po navedbah lokalne volilne komisije se je v avtomobilu v času napada nahajala družina sekretarke volilnega odbora številka 37. V incidentu je življenje izgubil petletni deček, tri odrasle osebe pa so bile ranjene in prepeljane v bolnišnico. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile in dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, in predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območju Hersona, kjer civilna infrastruktura in vozila pogosto postanejo tarče vojaških operacij. Regionalna volilna komisija je potrdila, da so bile žrtve člani družine njihove uslužbenke, ki se je v času napada nahajala v vozilu.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, je v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več močnih eksplozij, ki so povzročile izpade električne energije v različnih delih mesta. Po poročanju novinarjev s terena se je prva eksplozija zgodila ob 1.50 po lokalnem času, skupno pa jih je bilo slišati najmanj sedem. Očividci in tuji dopisniki so neposredno po pokih poročali tudi o zvokih nizko letečih zrakoplovov nad prestolnico. Incident se je zgodil v času izjemno napetih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom javno opozoril na možnost začetka kopenskih oziroma zračnih napadov na državo. Čeprav podrobnejših informacij o vzrokih eksplozij ali morebitnih žrtvah še ni, dogajanje sproža ugibanja o začetku vojaškega posredovanja. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko prebivalci poročajo o obsežnih težavah z oskrbo z energijo.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je prekinila iskanje ljudi, ki so bili v vodi po ameriških napadih na domnevne tihotapske čolne v vzhodnem Tihem oceanu. Iskanje je bilo ustavljeno nekaj dni po tem, ko je ameriška vojska sporočila, da je izvedla napade.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Jemensko separatistično gibanje, združeno pod okriljem Južnega prehodnega sveta (STC), je v petek uradno razglasilo ustavo za neodvisno državo na jugu Jemna. Ta poteza pomeni dramatično zaostritev dolgotrajnega konflikta v državi in neposredno stopnjevanje napetosti med ključnima regionalnima silama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo nasprotujoče si frakcije znotraj siceršnje koalicije proti uporniškim Hutijevcem. Separatisti, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov, so od ostalih sprtih strani zahtevali priznanje nove ureditve, kar je Savdsko Arabijo spodbudilo k vojaškemu odzivu. Savdska vojaška letala so v petek bombardirala položaje sil STC v provinci Hadramaut, kjer so separatisti poskušali zasesti vojaške objekte. To dejanje sledi nedavnim dogodkom, ko so borci STC prevzeli nadzor nad dvema južnima provincama in predsedniško palačo v Adnu, zaradi česar so člani mednarodno priznane jemenske vlade pobegnili v Rijad. Medtem ko so Združeni arabski emirati napovedali popoln umik svojih enot, ostaja nejasno, ali bo razglasitev ustave dejansko privedla do vzpostavitve delujoče države ali pa gre zgolj za simbolno dejanje v širšem geopolitičnem merjenju moči.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

V predmestju ruskega mesta Krasnodar je v noči na 3. januar 2026 odjeknila serija eksplozij, ko so ruske sile protizračne obrambe poskušale nevtralizirati zračne cilje nad mestom. Po poročanju lokalnih virov in informacijskih kanalov so sistemi prestregli večje število brezpilotnih letalnikov, ki so ogrožali območje. Incident se je zgodil v času povečanih napadov na rusko ozemlje, pri čemer so oblasti aktivirale vse razpoložljive zmogljivosti za zaščito civilne infrastrukture. Lokalno prebivalstvo je poročalo o močnih pokih, ki so bili posledica delovanja protiletalskih enot. Čeprav uradni viri o morebitni gmotni škodi ali žrtvah sprva niso podrobno poročali, gre za nadaljevanje kampanje napadov z droni na strateško pomembna mesta v južni Rusiji. Krasnodar, ki leži v neposredni bližini Črnega morja in ukrajinske meje, ostaja redna tarča tovrstnih operacij, katerih namen je ošibiti rusko logistiko in vojaško pripravljenost.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno v regiji Herson je bilo ranjenih pet otrok, od katerih je eden v kritičnem stanju. Anatolij Olejnik, glavni zdravnik republiške otroške bolnišnice na Krimu, je potrdil, da se zdravniške ekipe še vedno borijo za življenje najhuje poškodovanega otroka. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na območju, ki je pod ruskim nadzorom. Ruski viri poročajo, da so bili vsi ranjeni prepeljani v specializirane ustanove, kjer prejemajo nujno medicinsko pomoč. Ruska stran je napad označila za namerno ciljanje civilne infrastrukture, medtem ko neodvisnih potrditev o vojaških ciljih v bližini kavarne za zdaj ni. Dogodek poudarja vse večjo nevarnost, ki jo za civilno prebivalstvo predstavljajo napadi z droni v neposredni bližini frontne črte. Zdravstveno stanje preostalih štirih otrok je stabilno, vendar ostajajo pod strogim nadzorom pediatričnih strokovnjakov. Ta napad predstavlja del širšega vzorca stopnjevanja sovražnosti na jugu Ukrajine.

V petek je ruska vojska izvedla obsežen raketni napad na stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Harkov, kar je povzročilo hudo razdejanje. Reševalne ekipe so med prebiranjem ruševin odkrile truplo triletnega dečka, medtem ko njegovo mater še vedno pogrešajo in se iskalna akcija nadaljuje. Napad je del širše ruske ofenzive na civilno infrastrukturo v drugem največjem ukrajinskem mestu, ki je v zadnjih mesecih redna tarča obstreljevanja. Lokalne oblasti poročajo o znatni gmotni škodi na večstanovanjskih objektih in opozarjajo, da bi se število žrtev lahko še povečalo. Reševalci si na terenu prizadevajo najti morebitne preživele pod plastmi betona in opeke, medtem ko se ukrajinske sile še naprej spopadajo z nenehnimi grožnjami iz zračnega prostora. Napadi na stanovanjska območja ponovno sprožajo vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilistov v času spopadov.

Ruski obveščevalci so v osvobojenem mestu Dimitrov v samooklicani Ljudski republiki Doneck našli dokumente, ki naj bi potrjevali ukaz za evakuacijo osebja in opreme ukrajinskih oboroženih sil. Dokumente so odkrili pri eliminiranem častniku ukrajinske vojske, o najdbi pa je prek družbenega omrežja Telegram poročal ruski vojni dopisnik Jevgenij Podubni. Po navedbah ruskih virov dokumentacija dokazuje, da se ukrajinske sile pripravljajo na umik z omenjenega območja zaradi napredovanja ruskih enot. Podubni je poudaril, da najdeni dokumenti razkrivajo načrtno zapuščanje položajev, kar ruska stran interpretira kot znak slabljenja ukrajinske obrambe na tej fronti. Informacije o vsebini ukaza sicer prihajajo izključno iz ruskih virov in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih opazovalcev ali ukrajinskih uradnih predstavnikov. Incident se je zgodil v času stopnjevanih spopadov na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile nadaljujejo ofenzivne operacije v smeri ključnih logističnih točk.

V mestu Serbale na zahodu Irana so se na ulicah pojavile oborožene skupine ljudi, ki so streljale v zrak in vzklikale politične slogane. V provinci Ilam so prav tako poročali o prisotnosti oboroženih posameznikov na ulicah, medtem ko so v drugih regijah države zabeležili poskuse požigov in protirežimske akcije.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Hudo ranjenega dvanajstletnega dečka, ki je bil poškodovan med ukrajinskim zračnim napadom na naselje Horli v Hersonski oblasti, so z medicinskim letalom iz Simferopola premestili na nadaljnje zdravljenje v Moskvo. Po besedah komisarja za človekove pravice v Hersonski oblasti, Sergeja Georgijeva, je deček utrpel kritične poškodbe med silvestrskim napadom, ko so izstrelki zadeli lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti so se za premestitev v prestolnico odločile zaradi resnosti poškodb in potrebe po specializirani medicinski oskrbi, ki jo lahko nudijo le v vrhunskih moskovskih klinikah. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na območju Hersona, kjer obe strani redno poročata o zračnih napadih na infrastrukturo in objekte v bližini frontne črte. Prevoz z medicinsko sanacijo je bil organiziran takoj, ko je bilo njegovo stanje dovolj stabilno za letalsko premestitev s Krima v Rusko federacijo.

Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je v zadnjih zračnih operacijah v Jemnu ciljala na položaje separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC), ki ga podpirajo Združeni arabski emirati. Po zadnjih podatkih separatističnih sil in lokalnih zdravstvenih virov je bilo ubitih najmanj 20 borcev, več pa jih je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na vojaški bazi v Al Haši in Sejunu, kjer so se separatisti skušali utrditi po nedavnih ozemeljskih pridobitvah v regiji. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta med nekdanjimi zavezniki v jemenski državljanski vojni. Savdska Arabija s temi napadi poskuša omejiti vpliv STC in ponovno vzpostaviti nadzor nad strateškimi območji, ki mejijo na njeno ozemlje. Čeprav so se sile STC v preteklosti borile skupaj z vladno vojsko proti uporniškim Hutijem, so trenja med Riijadom in Abu Dabijem glede prihodnosti južnega Jemna privedla do odprtih sovražnosti. Ta incident sledi decembrskemu napadu na pristanišče Mukala, kar potrjuje resen razkol znotraj koalicije, ki še dodatno destabilizira že tako opustošeno državo.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Ukrajinske oblasti so poročale o silovitem ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v središču Harkova, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih najmanj 25 ljudi, vključno s šestmesečnim dojenčkom. Po navedbah guvernerja Olega Sinegubova sta stanovanjsko območje zadeli dve balistični raketi, kar je povzročilo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za zavržno dejanje in poudaril, da Rusija nadaljuje z ubijanjem civilistov kljub mednarodnim diplomatskim prizadevanjem za ustavitev sovražnosti. Rusko obrambno ministrstvo je navedbe o ruskem napadu na Harkov odločno zanikalo in jih označilo za neresnične. Moskva trdi, da so poškodbe v mestu verjetno posledica detonacije ukrajinskega streliva. Ruska stran ob tem trdi, da Kijev z informacijami o domnevnem napadu v Harkovu poskuša odvrniti pozornost mednarodne javnosti od dogodkov v kraju Horli v regiji Herson. Tam naj bi ukrajinske sile v noči na 1. januar izvedle napad na hotel, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Medsebojno obtoževanje sledi obdobju intenzivnega stopnjevanja napadov na energetsko in civilno infrastrukturo na obeh straneh fronte.