Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Ukrajinske oblasti so poročale o silovitem ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v središču Harkova, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih najmanj 25 ljudi, vključno s šestmesečnim dojenčkom. Po navedbah guvernerja Olega Sinegubova sta stanovanjsko območje zadeli dve balistični raketi, kar je povzročilo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za zavržno dejanje in poudaril, da Rusija nadaljuje z ubijanjem civilistov kljub mednarodnim diplomatskim prizadevanjem za ustavitev sovražnosti. Rusko obrambno ministrstvo je navedbe o ruskem napadu na Harkov odločno zanikalo in jih označilo za neresnične. Moskva trdi, da so poškodbe v mestu verjetno posledica detonacije ukrajinskega streliva. Ruska stran ob tem trdi, da Kijev z informacijami o domnevnem napadu v Harkovu poskuša odvrniti pozornost mednarodne javnosti od dogodkov v kraju Horli v regiji Herson. Tam naj bi ukrajinske sile v noči na 1. januar izvedle napad na hotel, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Medsebojno obtoževanje sledi obdobju intenzivnega stopnjevanja napadov na energetsko in civilno infrastrukturo na obeh straneh fronte.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Ukrajinske oblasti so v petek izdale ukaz za nujno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 40 naselij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nenehnega napredovanja ruskih sil v zadnjih mesecih, kar neposredno ogroža civilno prebivalstvo na jugu in v osrednjem delu države. Evakuacija zajema območja, kjer so ruske enote v zadnjem obdobju dosegle pomembne ozemeljske premike. Ukrajinska vlada je poudarila, da je premestitev mladoletnikov prednostna naloga, saj se boji za njihova življenja ob morebitnem nadaljnjem prodiranju sovražnih sil. Lokalne oblasti bodo družinam zagotovile zatočišča v varnejših delih države, medtem ko se spopadi na frontnih linijah stopnjujejo. Ukrep odraža resnost razmer na bojišču, kjer se ukrajinska vojska spopada z močnim pritiskom na več kriznih točkah hkrati.

Ruski socialni sklad je v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, začel izplačevati pokojnine po izgubi hranitelja družine za sorodnike žrtev napada na vas Horli. Po navedbah sklada so doslej odobrili sedem pokojnin, pripravljajo pa se tudi dokumenti za pet mladoletnih otrok, ki so v napadu izgubili mater. Ministrstvo za delo in socialno zaščito regije Herson je obenem pričelo sprejemati vloge za enkratno denarno pomoč žrtvam in njihovim bližnjim. Lokalne oblasti so sporočile, da je po najnovejših podatkih v napadu, ki naj bi se zgodil v silvestrski noči, umrlo 28 ljudi. Do zdaj so sodnomedicinski izvedenci uradno identificirali 17 žrtev, med katerimi so moški in ženske različnih starosti. Ruska stran trdi, da so ukrajinske oborožene sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov napadle gostinsko-hotelski objekt, kjer se je nahajalo civilno prebivalstvo, medtem ko preiskovalci še nadaljujejo z zbiranjem dokazov na kraju dogodka.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle raketni napad na osrednji del ruskega mesta Belgorod, pri čemer sta bili poškodovani dve ženski. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so izstrelki povzročili škodo na več objektih, vključno s stanovanjsko stavbo in poslovnim prostorom. Na posnetkih, ki jih je guverner objavil na družbenem omrežju Telegram, je razvidno razbito okensko steklo na stanovanjskem bloku in znatne poškodbe na komercialni zgradbi. Lokalne oblasti so potrdile, da so na kraju dogodka posredovale vse pristojne službe. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti v obmejni regiji, ki je v zadnjem obdobju postala redna tarča ukrajinskih sil. Ruska stran poroča o škodi na civilni infrastrukturi, medtem ko Kijev tovrstne operacije običajno označuje kot odgovor na rusko agresijo in napade na ukrajinsko ozemlje. Incident se je zgodil 2. januarja in ponovno izpostavlja ranljivost ruskih mest v bližini meje kljub delovanju protizračne obrambe.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Izraelska vojska je v petek izvedla vrsto zračnih napadov na tarče gibanja Hezbollah v južnem delu Libanona. Po uradnih navedbah vojaških virov so bili napadi usmerjeni na ključne objekte proiranske milice, vključno s kompleksom za urjenje, ki ga uporablja elitna enota Radwan. Izraelske sile so ob tem zadele tudi zgradbo, ki naj bi služila kot skladišče orožja. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti na obmejnem območju, kjer Izrael redno izvaja napade kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Današnji napadi so del širše izraelske strategije nevtralizacije vojaške infrastrukture Hezbollaha, ki jo Izrael označuje za neposredno grožnjo svoji varnosti. Po poročanju lokalnih virov so bili napadi siloviti, vendar natančno usmerjeni na območja pod nadzorom omenjene milice. Izraelsko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da bodo nadaljevali z operacijami proti vsem strukturam, ki podpirajo teroristične dejavnosti proti državi Izrael. Libanonska stran za zdaj ni podala podrobnih informacij o morebitnih žrtvah med civilisti, medtem ko napadi še naprej poglabljajo humanitarno in varnostno krizo v regiji.

Savdska Arabija je v petek izvedla serijo zračnih napadov na vojaško taborišče Južnega prehodnega sveta (STC) v provinci Hadramut na vzhodu Jemna. Po navedbah visokih predstavnikov sveta in poročilih tiskovnih agencij Reuters ter AFP je savdsko letalstvo izvedlo najmanj sedem napadov, ki so bili usmerjeni na taborišče 37. brigade v bližini mesta Seiyun. V napadih je bilo ubitih in ranjenih več oseb, čeprav natančno število žrtev še ni uradno potrjeno. Napadi predstavljajo zaostritev napetosti v regiji, saj so tarče vključevale strateške položaje sil Južnega prehodnega sveta v dolini Hadramut. Posnetki napadov so se hitro razširili po družbenih omrežjih in lokalnih medijih, vključno s televizijsko postajo Aden Independent, ki je objavila vizualne dokaze o bombardiranju. Incident poudarja nestabilne odnose med koalicijskimi partnerji in lokalnimi frakcijami v dolgotrajnem jemenskem konfliktu.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel v kraju Horli v regiji Herson, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval najmanj 27 življenj. Napad se je zgodil v novoletni noči, ko naj bi brezpilotniki, napolnjeni z gorivom in eksplozivom, povzročili obsežen požar. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in od Združenih narodov zahtevala uradno obsodbo ukrajinskih sil. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da organizacija ne more neodvisno preveriti podrobnosti napada zaradi pomanjkanja dostopa do omenjenega območja, vendar je opozoril, da so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu nesprejemljivi. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je pozval k hitri in neodvisni preiskavi dogodka, saj poročila o žrtvah med civilisti, vključno z otroki, vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ruski predstavnik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem ostro kritiziral Kijev in pozval k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti.

Prebivalci območja Gaze so prehod v leto 2026 zaznamovali brez praznovanj, temveč z globoko izčrpanostjo, žalovanjem in krhkim upanjem na konec dolgoletne humanitarne katastrofe. Za tisoče Palestincev, ki prebivajo v taboriščih za razseljene osebe in med ruševinami uničenih sosesk, vsakdan ostaja neizprosen boj za preživetje. Velik del tamkajšnje infrastrukture je popolnoma uničen, prebivalstvo pa se spopada s kroničnim pomanjkanjem električne energije, pitne vode in osnovnih življenjskih potrebščin. Po mesecih nenehnih spopadov in opustošenja prebivalci Gaze leto 2025 opisujejo kot neskončno nočno moro, začetek novega leta pa zanje predstavlja predvsem negotovost. Kljub uničenju je med ljudmi čutiti odločnost, da bi se razmere končno umirile. Mednarodne organizacije še naprej opozarjajo na kritično stanje na terenu, kjer je zaradi uničenih bivališč in pomanjkanja resursov prizadeta celotna populacija, možnosti za hitro obnovo pa ostajajo majhne.

Rusko ministrstvo za obrambo je v petek sporočilo, da so enote zračne obrambe med 9. in 13. uro po lokalnem času nevtralizirale pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, ki so jih prestregli nad tremi ruskimi regijami. Gre za nadaljevanje okrepljenih ukrajinskih zračnih operacij na ruskem ozemlju, s katerimi Kijev odgovarja na dolgotrajno rusko agresijo. Operacija je trajala približno štiri ure, pri čemer so ruske sile uporabile dežurna sredstva protizračne obrambe. Čeprav ministrstvo ni podrobneje opredelilo vseh lokacij, so tovrstni incidenti postali del vsakdana v obmejnih in osrednjih ruskih regijah. Današnji dogodek sledi vzorcu iz preteklega tedna, ko je bila intenzivnost napadov z droni še višja, kar kaže na vzdrževanje pritiska na rusko vojaško infrastrukturo in zaledje.

Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo (KMIS) je objavil izsledke javnomnenjske raziskave, ki kažejo na močan porast pripravljenosti ukrajinskega prebivalstva na ozemeljske kompromise v zameno za mir. Delež vprašanih, ki bi bili pripravljeni prepustiti del ozemlja za končanje konflikta, se je s približno 10 odstotkov v letu 2022 povzpel na 33 odstotkov ob koncu leta 2025. Raziskava, ki so jo izvedli med 26. novembrom in 29. decembrom 2025 na območjih pod nadzorom Kijeva, razkriva postopno spremembo v javnem mnenju po dolgotrajnih spopadih. Hkrati se je močno zmanjšal delež tistih, ki odločno zavračajo kakršno koli odstopanje ozemlja. Leta 2022 je brezkompromisno držo zavzemalo 82 odstotkov državljanov, do konca leta 2025 pa je ta številka padla na 53 odstotkov. Anketiranci so izrazili tudi rekordno nizko stopnjo zaupanja v vlado predsednika Volodimirja Zelenskega. Omenjeni premiki v razpoloženju javnosti sovpadajo z nekaterimi poročili tujih medijev, kot je The New York Times, o morebitni večji prožnosti ukrajinskih predstavnikov pri pogajanjih z ameriškimi delegacijami v tujini. Raziskava je zajela 1001 polnoletno osebo s statistično napako do 4,1 odstotka.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru skoraj celoten čas posvetil vojni z Rusko federacijo in vztrajanju države v konfliktu. Po poročanju ameriškega medija The Hill je bil govor močno usmerjen v mobilizacijo nacionalnega duha in poudarjanje odpora proti ruski agresiji. Zelenski je v nastopu podrobno opisal izzive, s katerimi se država spopada na fronti, ter poudaril odločenost za nadaljevanje boja do končne zmage. Analitiki so opazili očitno razliko med nastopoma obeh predsednikov, saj je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina bistveno krajši in osredotočen predvsem na temo nacionalne enotnosti. Medtem ko se je ukrajinski voditelj osredotočil na neposredne posledice vojne in vojaško prihodnost, je ruski kolega ubral bolj splošen ton. Poročanje tujih medijev poudarja, da takšna vsebina nagovora odraža trenutno visoko stopnjo napetosti in popolno osredotočenost ukrajinskega vrha na obrambo države.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Generalna državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da se bosta soočila z obtožbami na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela je aretirala več ameriških državljanov zaradi pritiska ZDA. Predsednik Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o naložbah v naftni sektor in usklajevanju boja proti trgovini z drogami.

Oblasti Hersonske regije so sporočile, da so identificirale identitete dodatnih žrtev napada ukrajinskih brezpilotnih letal na vas Horli. Guverner Vladimir Saldo je potrdil, da so preiskovalci identificirali 13 žrtev, medtem ko nadaljujejo z identifikacijo preostalih. Sprva so oblasti poročale o 12 identificiranih žrtvah, nato pa so sporočile, da so identificirali še pet žrtev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 28.

Oblasti v Hersonski regiji so sporočile, da so identificirale identitete 13 ljudi, ki so umrli v napadu v Horlih. Guverner regije Vladimir Saldo je dejal, da strokovnjaki nadaljujejo z delom na identifikaciji preostalih žrtev.

Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so v napadih ukrajinskih sil v Belgorodski oblasti ranjeni trije civilisti. V vasi Beljanka v Šebekinskem okraju sta bili ranjeni dve osebi v napadu z dronom FPV na vozilo, medtem ko je bila ena ženska ranjena v raketnem napadu na središče Belgoroda.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

V bolnišnicah v regiji Herson je po napadu ukrajinskih oboroženih sil na obmorsko naselje Horli ostalo na zdravljenju 14 oseb. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje, objavljenih 2. januarja, je med poškodovanimi tudi pet otrok, pri čemer je zdravstveno stanje enega otroka ocenjeno kot kritično. Napad naj bi bil izveden z brezpilotnimi letalniki, ki so zadeli civilna objekta, natančneje lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti poročajo, da vsi poškodovani prejemajo ustrezno zdravniško oskrbo v regionalnih ustanovah. Incident v naselju Horli, ki leži ob obali Črnega morja, predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod ruskim nadzorom. Ukrajinska stran uradnih navedb o tarčah napada v tem času ni podala, medtem ko ruski viri poudarjajo civilno naravo prizadetih objektov in visoko število ranjenih med mladoletniki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost na resen dialog z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z mamilom. Madurove izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti in vojaških pritiskov s strani ZDA. Predsednik je poudaril, da je Venezuela pripravljena na pogajanja o sporazumu, če so nameni ameriške strani resni in temeljijo na dejstvih, ne pa na obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v proizvodnjo mamil. Kljub spravljivemu tonu glede varnostnega sodelovanja se je Maduro izognil neposrednemu komentarju nedavnega zračnega napada na venezuelsko pristaniško območje, ki naj bi ga po poročanju tujih medijev izvedla ameriška obveščevalna agencija CIA. Maduro je hkrati izkoristil priložnost za gospodarsko ponudbo in poudaril, da je država odprta za ameriške investicije v naftni sektor, če bi ZDA potrebovale venezuelsko nafto. Ta diplomatski premik se dogaja le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil ameriške vojaške operacije proti tarčam v Venezueli.

V ruskem zračnem napadu na živalski vrt v bližini ukrajinskega mesta Harkov je bilo ubitih več deset ptic, poškodbe pa so utrpeli tudi levi. Po besedah ustanovitelja parka so ruske sile v četrtek uporabile drsne bombe, ki so popolnoma uničile voliero in povzročile opustošenje na celotnem območju parka. Napad predstavlja nov primer uničevanja civilne infrastrukture in naravnih zatočišč v regiji, ki je pod nenehnim pritiskom ruskih sil. Ustanovitelj živalskega vrta je za medij Suspilne potrdil, da je škoda nepopravljiva, saj je bila glavna ptičnica v celoti izbrisana. Poleg poginulih živali oskrbovalci poročajo o ranjenih levih, ki so trenutno pod oskrbo, a v hudem stresu. Incident znova poudarja visoko ceno, ki jo zaradi vojaških spopadov plačujejo tudi nedolžna bitja in naravni rezervati v Ukrajini.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je sporočil, da so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 27 ljudi. Po Salidovih navedbah naj bi za napadom stala specializirana enota ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 'Ptice Madjarja', ki naj bi jo ukrajinsko poveljstvo pred kratkim premestilo na desni breg Dnepra. Saldo trdi, da so isti akterji vpleteni tudi v napad na civilno vozilo v Tarasivki, kjer je umrl otrok. Poleg samega vojaškega udara je Saldo izpostavil obsežen kibernetski napad na spletno stran, ki je objavila seznam žrtev. Po njegovih besedah so hekerji napad izvedli s tistih delov Ukrajine, ki so pod nadzorom Kijeva, ter z ozemlja Evropske unije. Ruska federacija je zaradi dogodka od Združenih narodov že zahtevala uradno obsodbo dejanj, ki jih v Kremlju označujejo za teroristični napad na civilne cilje. V regiji so zaradi visokega števila žrtev razglasili žalovanje.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo izjavo ujetega ukrajinskega vojaka Vladimirja Litkina, ki trdi, da so njegovega soborca med predajo ruskim silam ubili ukrajinski operaterji brezpilotnih letalnikov. Incident naj bi se zgodil na območju Krasnoarmejska (Pokrovsk), ko so se ukrajinski vojaki predali skupini ruskih sil Center. Po Litkinovih navedbah je ukrajinski dron napadel njegovega soborca v trenutku, ko so bili ti že neoboroženi in povezani pod ruskim nadzorom. Litkin je v svojem pričanju kritiziral ukrajinsko vojaško poveljstvo, ki naj bi po njegovih besedah pogosto zavajalo in kaznovalo svoje vojake. Poleg tega je opozoril na izjemno težke razmere na bojišču in poudaril, da se ne namerava vrniti v Ukrajino, saj meni, da oblasti v Kijevu pošiljajo svoje državljane v gotovo smrt. Ruski mediji ob tem poročajo tudi o drugih domnevnih nepravilnostih v ukrajinski vojski, vključno z razširjenim alkoholizmom, izsiljevanjem denarja s strani poveljnikov ter mučenjem podrejenih. Ti dogodki kažejo na nadaljevanje trenda naraščajoče demoralizacije v ukrajinskih vrstah, o čemer pričajo tudi predhodna poročila o dezerterstvu in notranjih sporih. Ruska stran te izjave uporablja kot dokaz za trditve o brutalnosti ukrajinskega režima do lastnih vojakov, ki se odločijo za predajo. Avtentičnosti Litkinovih izjav, podanih v ujetništvu, sicer neodvisni viri še niso potrdili.

V zdravstvenih ustanovah v regiji Herson in na polotoku Krim se po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli še vedno zdravi 14 oseb, med katerimi je pet otrok. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je pojasnil, da zdravniki bijejo bitko za življenje enega otroka, čigar stanje je opredeljeno kot kritično. Poleg njega so še štirje poškodovanci v težkem stanju, medtem ko so preostali utrpeli srednje hude poškodbe. Ruske oblasti so po dogodku, v katerem je po zadnjih podatkih preiskovalcev življenje izgubilo najmanj sedem oseb, v regiji razglasile žalovanje. Napad, ki so ga ruski uradniki označili za teroristično dejanje, je povzročil precejšnje civilne žrtve in gmotno škodo. Za oskrbo ranjenih je bil aktiviran ruski zvezni center za medicino katastrof, ki prek telemedicinskih posvetov z vrhunskimi specialisti usklajuje zdravljenje vseh hospitaliziranih bolnikov.

Spletna stran uprave guvernerja in vlade regije Herson, na kateri so bili objavljeni seznami žrtev ukrajinskega napada na naselje Horli, je postala tarča obsežnega hekerskega napada. Guverner Vladimir Saldo je 2. januarja sporočil, da so zaradi napada onemogočili dostop do vira, s čimer so sorodniki žrtev in poškodovanih izgubili možnost pridobivanja informacij o svojih bližnjih. Po navedbah guvernerja naj bi za napadom stala skupina zahodnih hekerjev, ki so izvedli napad za zavrnitev storitve (DoS). Napad se je zgodil neposredno po tem, ko so ukrajinske oborožene sile v novoletni noči zadele civilne objekte, vključno s kavarno in hotelom v Horlih, kar je povzročilo smrtne žrtve in ranjene med lokalnim prebivalstvom. Saldo je poudaril, da so tovrstna dejanja usmerjena v prikrivanje informacij in stopnjevanje pritiska na prebivalce regije, ki je pod ruskim nadzorom. Tehnične službe naj bi si prizadevale za ponovno vzpostavitev delovanja spletne strani, vendar so podatki o žrtvah trenutno nedosegljivi.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Nicolás Maduro je v intervjuju izrazil pripravljenost Venezuele na pogovore z administracijo Donalda Trumpa o vprašanjih, kot so trgovina z drogami, izkoriščanje nafte in potencialne ameriške naložbe v venezuelsko nafto, kljub nedavnim vojaškim napadom.