Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Evropska unija je zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov v schengensko območje brez nadzora potnih listov. Razlog za to so nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini, vse pogostejša dejanja sabotaže, za katera se krivi Moskvo, in možnost zlorabe sistema.

Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nakazal možnost izvzetja Madžarske iz sankcij proti ruskemu naftnemu derivatu, kar bi lahko vplivalo na ravnovesje med ZDA, Evropo in Rusijo. Trump je poudaril, da je za Madžarsko, ki nima dostopa do morja, težko zagotavljati nafto iz drugih virov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izrazil nasprotovanje, saj meni, da Rusija ne bi smela imeti možnosti prodaje nafte v Evropi. Pozval je tudi Orbana, naj preneha blokirati poskuse Ukrajine za vstop v EU.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da si samo Združene države Amerike in Madžarska iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.

Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v petek na Dunaju pozval Evropo k odločnemu boju proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Poudaril je, da mora biti Putin poražen in da je Ukrajina sposobna osvoboditi Krim in druge zasedene regije.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

V Ukrajini se vse več učencev v šolah med seboj pogovarja v ruščini. V zadnjih 12 mesecih se je delež tistih, ki imajo ukrajinščino za materni jezik, zmanjšal s 71 % na 64 %. Približno 40 % učencev v šolah v Ukrajini uporablja ruski jezik za komunikacijo.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Baritonist Ildar Abdrazakov ne bo nastopil v Areni v Veroni, saj ga je Fundacija proti korupciji, ki jo je ustanovil Aleksej Navalni, označila za zaveznika in propagandista Vladimirja Putina. Abdrazakov je bil zaupnik Putinove predsedniške kampanje leta 2024 in vodi Državni operni in baletni teater v Sevastopolu na Krimu. Odločitev je bila sprejeta hitro, da bi se izognili polemikam glede vojne v Ukrajini.

Evropska ministrica Claudia Plakolm (ÖVP) in njen finski kolega Joakim Strand sta v četrtek na Dunaju izrazila optimizem glede možnosti uporabe ruskega premoženja v EU za pomoč Ukrajini. Strand je poudaril, da Finska to jasno podpira in upa na rešitev na decembrskem vrhu EU. Plakolm je dodala, da je pomembno najti zanesljivo rešitev, ki bo upoštevala tudi razmere v Belgiji.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Madžarske študente so ukrajinske oblasti spustile domov. Zunanji minister Szijjártó Péter je ob tem poudaril, da bo mir preprečil nadaljnja prisilna vpoklicanja v vojsko.

Nemški vicekancler Lars Klingbeil je pozval Evropsko unijo, naj ustavi uvoz jekla iz Rusije. Izrazil je nezadovoljstvo, ker jeklene plošče iz Rusije, ki se obdelujejo v Evropi, niso bile vključene v sankcije.

Turški novinar je izjavil, da se evropski voditelji bojijo priznati zmago Vladimirja Putina v ukrajinskem konfliktu in se s tem ne morejo sprijazniti. Po njegovem mnenju evropski voditelji doživljajo strah, saj se zavedajo Putinove zmage, vendar si tega ne morejo priznati.

Donald Trump je v intervjuju za CBS News potrdil, da bodo ZDA izvajale jedrske poskuse, pri čemer ni želel natančno pojasniti, ali gre za detonacije bojnih glav. Izrazil je tudi prepričanje, da se bliža konec vladavine Nicolasa Madura v Venezueli.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bi se lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski voditelj Vladimir Putin srečala na vrhu G20, ki bo konec novembra v Johannesburgu v Južni Afriki. Stubb je tudi omenil možno srečanje z Donaldom Trumpom, čeprav je Kremelj že sporočil, da se Putin dogodka ne bo udeležil, Trump pa je napovedal, da bo ZDA zastopal podpredsednik J.D. Vance. Stubb je dodal, da si prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini še naprej odvijajo za zaprtimi vrati.

Socialistična stranka (PS) je kritizirala odločitev portugalske agencije AIMA o umiku zaščite študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine zaradi vojne. Generalni sekretar PS bo vladi poslal pismo glede te odločitve.

Kreml je ponovil, da trenutno ni potrebe po srečanju med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom za rešitev ukrajinske situacije. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da rešitev zahteva natančno delo in diplomacijo.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Britanski časnik The Telegraph poroča, da je politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Ukrajine postala dosledno protislovna, kar otežuje položaj Kijeva. Trump naj bi pričakoval, da bo Ukrajina ameriško orožje prejemala pod komercialnimi pogoji in ne brezplačno. Časnik trdi, da Trumpova zunanja politika sledi 'radikalni' metodi, kar dodatno zapleta odnose med ZDA in Ukrajino.

Avstralija v zadnjih dvanajstih mesecih Ukrajini ni zagotovila nobene nove vojaške, humanitarne ali rekonstrukcijske pomoči, kar je presenetljivo glede na prejšnjo retoriko podpore.

Aleksandar Vučić je ponovil, da ponuja roko vsem, ki mislijo drugače, in poudaril, da je njegovo opravičilo študentom bilo iskreno, saj si želi spremeniti vzdušje v družbi. Opozoril je tudi na težke obtožbe, s katerimi se sooča, vključno z označevanjem kot nepomembneža, ubijalca, kriminalca in narkodilera.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal uvedbo programa brezplačnih kilometrov na železnici in omejitev cen energentov, da bi pomagal državljanom pred zimo. Program omogoča tri tisoč kilometrov brezplačnih voženj z vlakom po vsej Ukrajini, na primer na relacijah Lvov-Kijev in Kijev-Dnjepar. Poleg tega bo vlada omejila cene plina.

Združene države so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker je Rusija ZDA poslala memorandum z zahtevami glede ozemlja Ukrajine, ki so se ZDA zdele nerealne. Odločitev je bila sprejeta po analizi časopisa Financial Times.

Po srečanju Donalda Trumpa in Xi Jinpinga v Južni Koreji sta se državi zavezali, da se bosta izognili začaranemu krogu vzajemnih povračilnih ukrepov. Kitajska naj bi ponovno začela kupovati sojo iz ZDA, ZDA pa naj bi znižale carine in prenehale z omejitvami izvoza zemljin.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji izjavil, da ZDA in Kitajska sodelujeta pri končanju vojne v Ukrajini, vendar je dodal, da je "včasih treba pustiti, da se borijo". Trump ni pojasnil, kaj je s tem mislil.

Po poročanju britanskega časnika The Daily Telegraph, ki se sklicuje na podatke poljske obmejne službe, je od konca avgusta, ko je Kijev odpravil omejitve za izstop iz države za moške, mlajše od 22 let, Ukrajino zapustilo skoraj 100.000 mladih Ukrajincev, starih od 18 do 22 let. Poljska obmejna straža je zabeležila prečkanje meje omenjenega števila ukrajinskih moških.

Ruski naftni gigant Lukoil je sprejel ponudbo družbe Gunvor Group za nakup svojega premoženja v tujini. Prodaja je posledica sankcij, ki so jih uvedle ZDA. Posel mora odobriti ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) in drugi regulatorji. Lukoil se je zavezal, da se ne bo pogajal z drugimi potencialnimi kupci.

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji prvič po šestih letih, kjer sta se pogovarjala o zmanjšanju trgovinskih napetosti. Trump je napovedal znižanje carin na kitajsko blago, Xi pa se je zavezal k okrepljenemu nadzoru nad fentanilom. Srečanje je trajalo eno uro in štirideset minut.

Ruski Lukoil je napovedal prodajo svoje mednarodne imovine zaradi restriktivnih ukrepov in sankcij, ki so jih proti njemu in njegovim odvisnim družbam uvedle nekatere države po dogodkih v Ukrajini. Sedež podjetja v Moskvi je sporočil, da so že začeli obravnavati ponudbe potencialnih kupcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj med srečanjem s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom pritisne nanj, da zmanjša podporo Rusiji. Srečanje med Trumpom in Xijem naj bi potekalo v Južni Koreji.

Madžarski premier Viktor Orbán se je v ponedeljek v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. na zasebni avdienci. Orbán je obiskal papeža kot del mirovne misije, na srečanju pa je bil prisoten tudi Zsolt Semjén.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v svojih ocenah zaznala možnost za pogovore med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede reševanja ukrajinske krize. Po poročanju časopisa Wall Street Journal naj bi bile ocene agencije glede možnosti skupnih stališč med Washingtonom in Moskvo optimistične.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je Indija popolnoma ustavila uvoz ruske nafte zaradi ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam. Hkrati je Trump pozval Kitajsko, naj pomaga pri končanju vojne v Ukrajini. Indija se o navedbah ni oglasila.

Donald Trump je izjavil, da ne bo izgubljal časa s srečanjem z Vladimirjem Putinom, razen če bi obstajala možnost dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da je imel s Putinom sicer odličen odnos, a je bil nad trenutnim stanjem zelo razočaran. Izrazil je prepričanje, da bi morali vedeti, da bodo dosegli dogovor, preden bi se odločil za ponovno srečanje.

Ameriški predsednik Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil z namenom oslabitve ruske vojne ekonomije. Sankcije so usmerjene v omejevanje dostopa do nafte. Ruski predsednik Putin je priznal, da bodo sankcije imele resne posledice. Medtem se je ukrajinska vojna nadaljevala, pri čemer so poskusi pogajanj ostali neuspešni. V enem od incidentov je bila v vlaku zahodno od Kijeva aktivirana ročna bomba, ki je povzročila smrtne žrtve in poškodbe.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da Rusija ne kaže znakov pripravljenosti na mir in da Vladimir Putin stavi na to, da se bo Zahod naveličal podpirati Ukrajino. Frederiksenova je poudarila, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo zavezniki le še okrepili svojo podporo.

Po besedah ruskega odposlanca Kirila Dmitrieva sta Rusija in ZDA blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne v Ukrajini. Kljub preklicu srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti in novim ameriškim sankcijam proti ruskim naftnim podjetjem, Kremelj meni, da je pomembno, da je ukrajinski predsednik Zelenski priznal linije fronte.

Evropske vlade se trudijo igrati pomembno vlogo v diplomaciji, medtem ko ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa poskušajo oblikovati svetovno politiko. Trump je v Egiptu pozdravil sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, pri čemer so evropski voditelji stali za njim kot statisti. Trump se namerava s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjati o končanju ruske vojne v Ukrajini, saj meni, da si tudi Kitajska želi konec konflikta.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.

Nemška ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche (CDU), je obiskala Ukrajino v spremstvu gospodarske delegacije. Ministrica je ob prihodu v Kijev obljubila, da bo Nemčija storila vse, da bo Ukrajina uspešno preživela zimo. Obljubila je tudi dodatna sredstva za obnovo uničenih energetskih objektov in nakup plina, nemška podjetja pa naj bi pomagala pri obnovi infrastrukture.

Vladimir Putin se je odzval na nove ameriške sankcije proti ruskemu izvozu nafte in plina, rekoč, da ne bodo spremenile smeri države in jih označil za neprijazno dejanje. Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija uničujoče odgovorila na udare po ruskem ozemlju in obtožil Kijev, da ne želi nadaljevati pogajanj. Trump naj bi se odločil za manj stroge sankcije proti Rusiji.

V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.