Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.

Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.

Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Greenpeace je kritiziral Francijo zaradi pošiljanja predelanega urana v Rusijo za nadaljnjo obdelavo in ponovno uporabo, kljub vojni v Ukrajini. Organizacija trdi, da se trgovina nadaljuje kljub poskusom zaostritve sankcij proti Rusiji, in jo označuje za "nemoralno". Tovorna ladja z uranom je bila opažena v pristanišču Dunkerque.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Po dveh letih rasti, ki jo je spodbudila vojna v Ukrajini, se rusko gospodarstvo upočasnjuje. Prihodki od nafte so se zmanjšali, proračunski primanjkljaj pa se je povečal, medtem ko so se obrambni izdatki ustalili.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Saški premier Michael Kretschmer se je zavzel za ponovno vzpostavitev energetskih poslov z Moskvo po koncu vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala Nemčija to obravnavati v lastnem gospodarskem interesu in kritiziral sankcije proti Rusiji. To ni prvič, da se je Kretschmer izrekel za uvoz energije iz Rusije.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je v intervjuju za Newsmax poudaril, da Združene države še naprej verjamejo, da je mirna rešitev edina možna pot za končanje konflikta v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je vojno v Ukrajini označil za krvav pokol in izjavil, da ima zelo dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je podal novo izjavo o končanju vojne in poročal o izgubah strani.

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, Michael Flynn, je izjavil, da je vojna v Ukrajini izgubljena. Pozval je Združene države Amerike, da najdejo izhod iz situacije, ki jo ocenjuje kot katastrofalno.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Evropske razvojne banke in ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz so podpisali sporazum o zagotovitvi več sto milijonov evrov za zagotovitev ukrajinske oskrbe z zemeljskim plinom. Evropska investicijska banka (EIB) bo Naftogazu namenila 147 milijonov dolarjev (127 milijonov evrov) nepovratnih sredstev, potem ko je že prejšnji mesec odobrila posojilo v višini 348 milijonov dolarjev (300 milijonov evrov). S tem želijo okrepiti energetsko varnost Ukrajine, ki je tarča ruskih napadov na infrastrukturo.

Ruski umetnostni drsalki Adelija Petrosjan in Alina Gorbačova sta bili dodani v bazo podatkov 'Mirotvorec', ukrajinske spletne strani, ki zbira informacije o ljudeh, ki naj bi bili 'sovražniki Ukrajine'. Razlog za uvrstitev je njuna javna podpora ruski invaziji na Ukrajino.

Latvijski sankač Kristers Aparjods je poudaril, da je udeležba ruskih športnikov na tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami v Milanu in Cortini d'Ampezzo, nesprejemljiva, dokler ukrajinski športniki branijo svojo državo v vojni. Po njegovem mnenju je takšna odločitev v času ruske agresije 'norost'.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

Po podatkih Eurostata se je septembra v države EU zateklo bistveno več ljudi iz Ukrajine. Razlog za to je verjetno sprostitev potovalnih omejitev za mlade moške konec avgusta. Septembra je 79.000 Ukrajincev izkoristilo pravico do začasne zaščite v Evropski uniji, da bi pobegnili pred vojno v svoji državi, kar je 49 odstotkov več kot avgusta.

V Perzijskem zalivu se odvija dogajanje, ki bi lahko imelo odločilen vpliv na prihodnost Ukrajine. Začetek ključne verižne reakcije nakazuje na pomembne premike v mednarodnih odnosih in vojaških strategijah.

Češki predsednik Petr Pavel se ne strinja z odločitvijo novega predsednika parlamenta Tomia Okamure, da odstrani ukrajinsko zastavo. Pavel meni, da bi morale zastave Ukrajine kot simbol solidarnosti še naprej viseti v državi. Poudaril je, da bi bila prekinitev pomoči Ukrajini škodljivejša.

V mestu Vilkovo v regiji Odesa, ki je znano kot »ukrajinske Benetke«, so po poročanju New York Timesa ostale samo še ženske. Edini moški je župan mesta, Matvej Ivanov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Slovaški premier Robert Fico je sporočil, da Slovaška ne bo podprla pobude Evropske unije, da bi se zamrznjeno rusko premoženje uporabilo za financiranje vojaških izdatkov Ukrajine.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da Bratislava ne podpira ideje Evropske unije o uporabi ruskih sredstev za kritje vojaških stroškov Ukrajine. Fico je to stališče predstavil novinarjem, kot poroča RIA Novosti.

José Luís Carneiro, generalni sekretar PS, je pozval premierja Luísa Montenegra, da posreduje v primerih tujih študentov, ki so prišli v Portugalsko iz Ukrajine z zaščitnim statusom, in so bili obveščeni, da morajo zapustiti državo.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

Med obiskom madžarskega premierja Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike sta se Orban in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala o konfliktu v Ukrajini. Orbanove izjave so očitno zabavale Trumpa. Govorila sta tudi o trgovini in energetiki. Poudarek pogovorov je bil na nafti.

Predsednika Krima Vladimir Konstantinov je predlagal Donaldu Trumpu, da obišče Krim, da bi bolje razumel vzroke konflikta v Ukrajini in odločitev prebivalcev polotoka leta 2014.

Podpolkovnik ameriške vojske v pokoju Daniel Davis je izjavil, da bi morale ZDA pritisniti na Evropo in Ukrajino, da bi se končal konflikt z Rusijo. Davis je dejal, da bi Zahod lahko Rusiji ponudil odpravo vseh sankcij v zameno za prekinitev ognja v Ukrajini.

Evropska komisija (EK) pogojuje uporabo 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini s "trajno imobilizacijo" teh sredstev. Po poročanju Financial Timesa (FT) bi neizpolnitev tega pogoja države članice EU stala do 5,6 milijarde evrov letno.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana pozval, naj se izjasni o tem, ali lahko Ukrajina zmaga v vojni proti Rusiji. Orbanov odgovor ni znan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.