Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Kremelj je zavrnil evropski protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, označujoč ga za nekonstruktivnega in neprimernega. Analiza kaže, da Evropa in Ukrajina s pomočjo ZDA nasprotujeta ultimatumu Trump-Kremelj glede kapitulacije Kijeva.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

V podcastu 'Praat mee met AD' so obravnavali stalisce, da bi morala Ukrajina za dosego miru sprejeti izgubo dela svojega ozemlja in sprejeti mirovni načrt.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Kateryna Argyrou, ki je zaradi raketnega napada izgubila sestrično in poškodovala mater, meni, da Avstralci s kupovanjem goriva podpirajo rusko vojno v Ukrajini. Njena osebna izkušnja jo je spodbudila k opozarjanju na to problematiko.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

Donald Trump je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski v primeru zavrnitve miru boriti do raztrganja svojega "majhnega srca". Pozval ga je, naj sprejme mirovni načrt ZDA ali pa naj se bori do konca.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi si prizadeval za uspeh mirovnega načrta ZDA in Rusije, ki od Ukrajine zahteva velike koncesije. Čeprav Zelenski načrta ni takoj zavrnil, podrobnosti o naravi koncesij niso bile razkrite.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu je prepričan, da bo dosežen dogovor med Rusijo in Ukrajino.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Novi ukrajinski vojni begunci bodo v prihodnje prejemali manj denarja kot doslej. Sprememba naj bi začela veljati na določen dan.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.

Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.