Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za končanje vojne, vendar ne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo podpisal šibkega mirovnega sporazuma, saj bi takšen dokument po njegovem mnenju vojno le podaljšal in agresorju omogočil reorganizacijo. Čeprav je predsednik priznal, da so ukrajinske sile in prebivalstvo utrujeni od dolgoletnih spopadov, je odločno zavrnil namigovanja o pripravljenosti na predajo. Po navedbah ukrajinskega predsednika je mirovni dogovor z Rusko federacijo že 90-odstotno pripravljen, vendar preostalih 10 odstotkov vsebuje ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je nagovor opravil v svojem uradu v Kijevu, kjer je izrazil prepričanje, da bo le močan mir prinesel dolgoročno varnost. Poudaril je, da preostali del pogajanj zahteva največjo mero previdnosti in odločnosti, saj se v teh podrobnostih skriva prihodnost suverenosti države.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Generalni konzul Savdske Arabije v Dubaju in severnih emiratih je zapustil ozemlje Združenih arabskih emiratov (ZAE), kar odraža poglobitev diplomatskega spora med državama glede njunih nasprotujočih se interesov v Jemnu. Po poročanju svetovnih medijev zadnji dogodki kažejo, da ne gre za osamljen incident, temveč za vstop jemenske krize v novo, kompleksnejšo fazo strateškega razhajanja med ključnima zaveznicama. Situacijo v regiji poskuša umiriti katarski emir, ki je o regionalnih vprašanjih in jemenski krizi opravil ločena pogovora s savdskim prestolonaslednikom in predsednikom ZAE. Ta diplomatski premik se neposredno navezuje na predhodna razhajanja glede nadzora nad jemenskim ozemljem in vpliva sil, ki jih podpirata obe državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu. Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z dronom na hotel v južnem delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva. V napadu naj bi umrlo najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je zagrozila s posledicami.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte, medtem ko se predsednik Zelenski pripravlja na pogovore z evropskimi zavezniki. Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v Hersonu ubila najmanj 24 ljudi, vključno z otrokom, in ranila več kot 50. Ruske oblasti trdijo, da so sestrelile 250 ukrajinskih dronov v zadnjih 24 urah, od tega 12 nad Moskvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril odločenost, da Ukrajina ne bo prepustila zadnjega nadzorovanega dela regije Doneck ruskim silam, kljub intenzivnim spopadom na tem območju. Strokovnjaki, vključno z obrambnim izvedencem Patrickom Bolderjem, opozarjajo, da bi lahko usoda celotne države zavisela prav od tega strateškega ozemlja, ki je po površini manjše od nizozemske province Utrecht. Čeprav se v mednarodni javnosti pojavljajo pozivi k mirovnim pogajanjem v zameno za ozemeljske koncesije, ukrajinski vrh vztraja pri obrambi teh ključnih položajev. Strateški pomen zadnjega koščka Donecka ostaja ena največjih ovir za morebiten mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu. Vojaški analitiki izpostavljajo, da bi izguba tega ozemlja Rusiji omogočila popoln nadzor nad Donbasom, kar bi znatno oslabilo pogajalsko izhodišče Ukrajine. Bolder ob tem kritizira mnenja, ki pozivajo k vdaji, saj po njegovem prepričanju takšni predlogi zanemarjajo dolgoročne varnostne in suverenostne posledice za Ukrajino in širšo Evropo.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

Oborožene sile Ukrajine so v času novoletnega nagovora ruskega predsednika Vladimirja Putina izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na gostinsko-turistični objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je bil napad izveden malo pred polnočjo na stavbo, v kateri sta se nahajala kavarna in hotel. Saldo je incident označil za teroristično dejanje, ki je bilo načrtovano prav v času prazničnega nagovora ruskega voditelja. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi v poročilih niso bile takoj razjasnjene, vendar so ruski viri poudarili simbolni pomen časa napada. Dogodek se je zgodil na ozemlju, ki ga zasedajo ruske sile, kar dodatno stopnjuje napetosti na območju Hersona. Ukrajinska stran uradnih navedb o tem specifičnem napadu v času objave ruskih poročil še ni podala, vendar gre za del širše strategije ciljanja infrastrukture na zasedenih ozemljih.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izrazil prepričanje o zmagi v Ukrajini, poudaril enotnost in medsebojno podporo Rusov kot ključ do doseganja novih ciljev. Nagovor je bil objavljen v času, ko Donald Trump spodbuja mirovna pogajanja, medtem ko se vojna bliža četrtemu letu.

Moskovski župan Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba v Moskovski regiji sestrelila dodatnih pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so se približevali Moskvi. V zadnji uri so ruski sistemi zračne obrambe sestrelili skupno 20 ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v končno zmago v Ukrajini, kjer vojaška agresija traja že skoraj štiri leta. Putin je poudaril, da so ruski vojaki "heroji" in pozval narod k enotnosti. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev dodatnih obrambnih pasov oziroma "tamponskih con" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi zasedenimi ozemlji. Na diplomatski ravni je ameriški predsednik Donald Trump posredno kritiziral rusko držo, ko je delil mnenjski prispevek, ki Rusijo označuje za glavno oviro pri doseganju mirovnega sporazuma. Trump je s tem podvomil v Putinove trditve o pripravljenosti na pogajanja. Medtem so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske obtožbe, da je Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina z droni nad njegovo rezidenco v Novgorodu. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski mediji poročali o ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, v katerem naj bi med novoletnim praznovanjem umrlo najmanj 24 civilistov.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah lokalnih ruskih oblasti zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen na kavarno, kjer so se civilisti zbrali ob praznovanju novega leta, kar je po mnenju ruskih uradnikov namerna poteza za povzročitev čim večjega števila žrtev med prebivalstvom. Tiskovna služba guvernerja je objavila nazorne fotografije prizorišča, ki prikazujejo uničenje v obmorskem kraju. Ruski predstavniki so dogodek označili za pošasten zločin in za vpletenost v načrtovanje napada obtožili britanske obveščevalne službe. Napad se je zgodil v času, ko se intenzivnost zračnih operacij na obeh straneh stopnjuje, kljub predhodnim poskusom mirovnih pogajanj. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za konkretni incident v času poročanja ni podala, vendar gre za nadaljevanje strategije napadov na infrastrukturo in logistične točke na zasedenih območjih. Razmere na terenu ostajajo napete, saj obe strani krepita svoje ofenzivne zmogljivosti z droni.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v četrtek, 1. januarja, v osmih urah uspešno prestregle in uničile 58 ukrajinskih brezpilotnih letal. Operacija je potekala med 8.00 in 16.00 po moskovskem času, droni pa so bili nevtralizirani nad različnimi ruskimi regijami, vključno z akvatorijem Azovskega morja. Po navedbah uradnih virov je bilo nad enim samim območjem uničenih 24 letalnikov. Napad z droni predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih in notranjih območjih Ruske federacije, ki so se v zadnjih mesecih močno okrepile. Ruska stran trdi, da so bili vsi letalniki tipa BPL (brezpilotno letalno plovilo) prestreženi s strani dežurnih enot, še preden bi lahko dosegli svoje cilje. Kljub visokemu številu sestreljenih dronov ministrstvo v prvem poročilu ni navedlo informacij o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Strategija uporabe dronov ostaja ključen element ukrajinskih prizadevanj za prenos vojaških dejavnosti na rusko ozemlje, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo obrambno mrežo nad ključnimi strateškimi točkami.

Rusija je obtožila ukrajinsko vojsko, da je v novoletni noči izvedla obsežen napad z droni na zasedene dele regije Herson, v katerem je po navedbah Moskve umrlo najmanj 24 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruska tiskovna predstavnica Marija Zaharova je dogodek označila za teroristični napad. Hkrati so ukrajinske letalske sile poročale o lastnih obrambnih prihodih, saj so od večera 31. decembra 2024 uničile 176 od rekordnih 205 dronov tipa Shahed in Gherbera, ki jih je ruska vojska izstrelila iz smeri Orela in Brjanska proti ukrajinskemu ozemlju. Najnovejši val nasilja predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih operacij, ki se je zaostrilo že med božičnimi prazniki. Obe strani sta v novoletnem obdobju uporabili doslej največje količine brezpilotnih letalnikov, kar kaže na prehod vojne v fazo visoko intenzivnega zračnega izčrpavanja. Medtem ko Rusija poroča o civilnih žrtvah v zasedenem Hersonu, Ukrajina izpostavlja uspešnost svoje zračne obrambe pri varovanju kritične infrastrukture in prestolnice pred uničujočimi ruskimi napadi.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo domnevni ukrajinski napad na kavarno in hotel v naselju Horli v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je v napadu z brezpilotnimi letalniki umrlo najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad naj bi se zgodil med novoletnim praznovanjem, ko so bili omenjeni objekti polni civilistov. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile napad načrtovale vnaprej in tarče izbrale namensko. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje in pozvale mednarodno skupnost k javni obsodbi dogodka. Tiskovna predstavnica ministrstva je poudarila, da ti dogodki utrjujejo odločnost Rusije pri doseganju vojaških ciljev v Ukrajini. Medtem neodvisni viri, vključno s tiskovnima agencijama Reuters in AP, navedb o številu žrtev in naravi napada še niso potrdili. Ukrajinska stran se na obtožbe o napadu v Horliju še ni uradno odzvala, so pa v istem obdobju potekala poročanja o medsebojnem obstreljevanju na različnih delih fronte.

Ruska zračna obramba je sestrelila dodatnih pet oziroma tri ukrajinske drone, ki so se približevali Moskvi. Skupno naj bi bilo danes prestreženih in uničenih šest oziroma celo dvajset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Napad naj bi bil izveden v zadnji uri.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda se je napad zgodil med novoletnim praznovanjem v lokalni kavarni, kjer so se zbrali civilisti. Ruski uradniki so ob tem izrekli obtožbe, da je bila pri načrtovanju napada vpletena britanska obveščevalna služba, vendar neodvisnih potrditev teh navedb za zdaj ni. Napad predstavlja eno najhujših zaostritev na okupiranih območjih v zadnjem obdobju. Do incidenta prihaja v času, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letalnikov za ciljanje infrastrukture in vojaških položajev, vendar so tokratne žrtve predvsem civilne. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po neuspešnih poskusih mirovnih pogajanj v Istanbulu, kar kaže na to, da so možnosti za diplomatsko rešitev konflikta trenutno minimalne. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe na ukrajinskem ozemlju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v televizijskem nagovoru pozval rojake k podpori vojakom, ki jih je označil za junake v domnevnem eksistencialnem boju proti Zahodu. Medtem ko je Putin nagovarjal javnost, so se na terenu stopnjevali spopadi; ukrajinske sile so poročale o obsežnem ruskem napadu z droni na pristaniško mesto Odesa, kjer je bilo poškodovanih več stanovanjskih zgradb in energetska infrastruktura, pri čemer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina v novoletni noči izvedla napad z droni na letoviško mestece Horli v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po navedbah lokalnih proruskih oblasti umrlo 24 civilistov, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru te obtožbe zavrnil in poudaril, da je mirovni sporazum sicer že 90-odstotno pripravljen, vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljevanje agresije. Hkrati so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile predhodne ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina v njegovi rezidenci, kar je v dneh pred novim letom resno ogrozilo mirovna pogajanja pod okriljem Donalda Trumpa.

Ruska vojska je s pomočjo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov in raketnih sil izvedla obsežne napade na energetsko infrastrukturo v Ukrajini, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. Napadi so bili usmerjeni na objekte, ki zagotavljajo energijo za proizvodnjo orožja in vojaške opreme, hkrati pa so ruske sile zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih plačancev v 154 različnih okrožjih. Operacija, ki se je odvila na novega leta dan, predstavlja nadaljevanje strategije sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture s ciljem ohromitve logističnih in proizvodnih zmogljivosti ukrajinske vojske. Po uradnih navedbah iz Moskve so bili cilji uspešno zadeti, čeprav neodvisne potrditve o obsegu škode na terenu trenutno ni. Incident se je zgodil v času povečanih spopadov na vzhodu države, zlasti v regiji Doneck, kjer obe strani poročata o intenzivnih operacijah.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.