Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je za posebnega odposlanca ZDA v Belorusiji imenoval odvetnika Johna Coula, ki ga je označil za »najvidnejšega pravnika« v ZDA.
Guverner Krasnodarskega okraja, Veniamin Kondratjev, je izjavil, da infrastruktura v Sočiju ni pripravljena za sprejem potniško-tovornih ladij. Kot razlog je navedel pomanjkanje mobilnih inšpekcijsko-nadzornih kompleksov na mejnem prehodu, kar povečuje tveganje za tihotapljenje nevarnih snovi. Kondratjev je kot primer navedel trajekt Seabridge, ki se je po več kot dveh dneh čakanja na dovoljenje za vstop v pristanišče moral vrniti v Turčijo, in o tem obvestil vodjo Rosmorrečflota, Andreja Tarasenka.
Trajekt Seabridge, ki je bil prvi po 14 letih, ni dobil dovoljenja za vplutje v rusko pristanišče Soči in se je vrnil v turški Trabzon po dveh dneh in pol čakanja na morju. Potnikom bodo povrnili stroške prevoza. Uprava Krasnodarskega okraja je pred tem sporočila, da je uvedba trajektne povezave preuranjena. Trajekt je bil tri dni zasidran blizu Sočija.
Madžarske železnice (MAV) bodo v prihodnjem letu poleg Budimpešte z vlakom povezale tudi Beograd z Dunajem. Potovanje med srbskim glavnim mestom in avstrijsko prestolnico naj bi trajalo približno šest ur.
Litva razmišlja o prepovedi tranzita beloruskega blaga po železnici kot odgovor na situacijo z litvanskimi tovornjaki, ki so obtičali v Belorusiji. Litvanske oblasti nameravajo od Minska zahtevati odškodnino za zaprtje meje in opozarjajo, da bodo uvedle dolgoročne omejitve, če se situacija ne bo rešila. Litvanski premierjev svetovalec Ignas Dobrovolskas je dejal, da Litva razmišlja o omejitvah zaradi izgube pri avtoprevoznikih.
Iran in Rusija sta se dogovorila o ustanovitvi prvega skupnega konzorcija za pomorski promet, je sporočil iranski veleposlanik v Rusiji. Cilj konzorcija je olajšati in okrepiti trgovino med državama preko morja.
Belorusko zunanje ministrstvo je ponovilo obtožbe na račun Litve, češ da slednja zavaja svoje prevoznike in neupravičeno prenaša odgovornost za zaprtje meje na Belorusijo.
V iransko suho pristanišče Aprin je prispel prvi načrtovani tovorni vlak iz Rusije. Dogodek predstavlja pomemben korak pri krepitvi trgovinskih odnosov med državama in omogoča redne železniške povezave med Iranom, Rusijo in srednjeazijskimi državami.
Moldavski in ukrajinski mejni prehodi s skupnim nadzorom so bili začasno zaprti zaradi tehničnih težav na ukrajinski strani, ki ni mogla sprejemati vozil za nadzor. Težave so bile odpravljene in promet je bil ponovno vzpostavljen, vendar je trenutno povečan pretok potnikov in vozil v obe smeri.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je moral zaradi okvare vladnega letala na pot na srečanje EU-Latinska Amerika v Kolumbijo poleteti z redno letalsko linijo. To ni prvič, da je prišlo do težav z vladnim letalom, podobne težave je imela že Annalena Baerbock.
Japonska obalna straža je odvlekla tovorno ladjo Neksu, ki je plula pod zastavo Toga s 15 ruskimi državljani na krovu, v popravilo v pristanišče Tojama. Ladja je zaradi okvare motorja drsela v japonskem zalivu Tojama. Po besedah ruskega vicekonzula Alekseja Krivoručka je posadka zdrava in varna.
Ministrstvo za zunanje zadeve (MAE) je podalo pojasnila glede nesreče, ki jo je v četrtek zvečer v bližini Burgasa v Bolgariji povzročil romunski voznik. V nesreči je umrlo šest migrantov, ko je voznik poskušal pobegniti policiji.
Redna trajektna linija med turškim Trabzonom in ruskim Sočijem zaenkrat ne bo vzpostavljena, saj niso rešena varnostna vprašanja. Trajekt Sea Bridge je 5. novembra izplul iz Trabzona, vendar 6. novembra ni mogel izkrcati potnikov, ker ni dobil dovoljenja za vstop v ruske teritorialne vode. Oblasti Krasnodarske regije so sporočile, da nasprotujejo zagonu te trajektne linije zaradi nerešenih varnostnih vprašanj.
Letalski promet na letališču Liège je bil danes zjutraj ponovno prekinjen zaradi preleta drona. Agencija Skeyes je sporočila 30-minutno prekinitev prometa. To je že drugi tak incident v tem tednu.
Bolgarija in Severna Makedonija sta ponovno potrdili dogovor o gradnji železniškega koridorja VIII, ki bo povezal Sofijo in Skopje. Podpredsednika vlad in ministra za transport, Grozdan Karadžov in Aleksandar Nikoloski, sta podpisala sporazum v Gueshevu. Projekt vključuje gradnjo železniškega tunela in je del transportnega koridorja Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje.
Potniki trajekta Seabridge, ki je iz Trabzona krenil 5. novembra in je bil prvi po 14 letih, poročajo o utrujenosti in težavah s prestopanji, saj že 12 ur čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče Soči. Razlog za zadrževanje še vedno ni znan.
Belorusija je zavrnila prošnjo Litve, da bi tovornjakom, ki so obtičali na beloruski strani meje, dovolili vrnitev v Litvo. Agencija BNS poroča, da so beloruske oblasti zavrnile prehod tovornjakov preko mejnega prehoda Šalčininkai.
Uzbekistanski letalski prevoznik Uzbekistan Airways je povečal svoje naročilo za letala Boeing 787 Dreamliner. Podjetje je fiksno naročilo povečalo z 14 na 22 letal 787-9. Dogovor je bil podpisan v Washingtonu med udeležbo uzbekistanskega predsednika na vrhu »C5+1«.
Turška letalska družba Turkish Airlines je dosegla dogovor z družbo GE Aerospace za dobavo motorjev, rezervnih delov in storitev vzdrževanja za 75 letal Boeing 787. Naročilo vključuje 50 trdnih in 25 opcijskih naročil za modele B787-9 in B787-10, z dobavami med letoma 2029 in 2034.
Zaradi prisotnosti dronov je bil letališki promet v Bruslju začasno ustavljen, kar je povzročilo odpoved leta deželnega premierja Saške-Anhalt, Reinerja Haseloffa. Slednji je to potrdil za Bild.
Letališče Hannover je bilo v sredo zvečer zaradi opaženega drona v bližini zaprto za 45 minut. Več letal je bilo preusmerjenih, nekatera pa so pristala z zamudo. Incident je potrdila tudi zvezna policija.
Več znanih politikov AfD je načrtovalo potovanje v Rusijo na simpozij "Brics-Europa" v Sočiju. Načrtovana je bila tudi okrogla miza z Dmitrijem Medvedjevom, vendar je do srečanja prišlo do odpovedi. Potovanje je sprožilo ostre kritike, politike pa so označili za "izdajalce domovine".
Na bruseljskem letališču in vojaških bazah v Belgiji so v torek zvečer opazili več dronov, zaradi česar je moralo letališče dvakrat zapreti svoja vrata. Belgijski obrambni minister je poudaril, da ne gre za amaterske drone in da je situacija resna.
Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.
Litovska vlada se je odločila obrniti na Belorusijo s prošnjo, da dovoli vrnitev litovskih tovornjakov, ki so ostali na beloruski strani meje. Premierka Inga Ruginiene je dejala, da so že začeli pogovore z beloruskimi oblastmi in bodo nadaljevali, dokler ne dosežejo konkretnih rezultatov. Meja ostaja zaprta.
Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.
Med pogovori visokih predstavnikov Irana in Rusije, pristojnih za promet, je bil dosežen pomemben dogovor o ustanovitvi konzorcija za pristaniške in pomorske dejavnosti ter o razvoju kombiniranega prometa.
Letalski promet v Bruslju je bil moten zaradi več opažanj dronov. Starti so bili odpovedani, prišlo je do zamud. Prizadeta so bila tudi druga letališča in vojaške baze, vključno z Natovo bazo. Zaradi poročil o preletih dronov je moral obrambni minister Theo Francken prekiniti televizijsko oddajo.
Srbski predsednik Vučić je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z izvozom streliva, kljub opozorilom ruske obveščevalne službe o možni dobavi tega streliva Ukrajini. To je v nasprotju z željami Rusije, ki si ne želi, da bi srbsko orožje prišlo v roke Ukrajine.
Moldavija je izrazila zaskrbljenost glede odvisnosti letališča v Kišinjevu od ruskega podjetja LUKOIL, ki letališče oskrbuje z letalskim gorivom. Ta odvisnost po mnenju Moldavije predstavlja tveganje.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.
Most čez Donavo, ki povezuje Ruse v Bolgariji in Giurgiu v Romuniji, je bil ponovno odprt za tovorni promet. Regionalni guverner Dragomir Draganov je sporočil, da so odprti vsi štirje vozni pasovi v smeri proti Romuniji, kjer vozniki tovornjakov lahko plačajo cestnino. Na predlog carinske agencije je bil odprt še dodaten, peti pas za tovornjake. Prečkanje mostu v obe smeri trenutno traja med 20 in 25 minut. Popolna zapora je bila potrebna zaradi tehnološkega časa, potrebnega za utrjevanje betona med obnovo mostu, zgrajenega leta 1954.
Rusija bo v začetku leta 2026 začela gradbena dela na dolgo pričakovanem železniškem projektu v severnem Iranu, je sporočil uradnik iranskega ministrstva za ceste in urbanistični razvoj. Projekt naj bi okrepil prometno povezljivost v regiji.
Eritrejska letalska šola je izvedla teoretično in praktično usposabljanje za 63 zaposlenih na mednarodnem letališču Asmara. Usposabljanje je namenjeno izboljšanju strokovnosti in učinkovitosti letališkega osebja.
Zaradi dolgotrajnega vladnega zaprtja v ZDA, ki traja že drugi mesec, se na letališčih po vsej državi soočajo s težavami. Pomanjkanje osebja, vključno z nadzorniki zračnega prometa, povzroča zamude letov in dolge čakalne dobe na kontrolnih točkah TSA.
Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.
V Gabonu je pod visokim pokroviteljstvom predsednika Brice Clotaire Oligui Nguema potekalo prvo srečanje skupine za načrtovanje in izvajanje letalskega sistema Afrika - Indijski ocean (AASPG). Srečanje predstavlja prehod od regionalne skupine APIRG za Afriko in Indijski ocean.
Slovenska vlada je sprejela odločitev o ukinitvi vinjet na odseku Škofije - Kopar, ki velja za eno najdražjih cestninskih odsekov v Evropi. Ta poteza bo koristila predvsem srbskim turistom in hrvaškim državljanom, še posebej Istranom.
Turški zunanji minister Hakan Fidan in iraški podpredsednik vlade in zunanji minister Fuad Hussein sta v Bagdadu podpisala "Dokument o mehanizmu za financiranje projektov". Turčija in Irak sta se dogovorila o krepitvi dvostranskih odnosov in obravnavi ključnih regionalnih in strateških vprašanj, s poudarkom na širitvi sodelovanja na področjih vode, energije in varnosti. Napovedan je bil zgodovinski sporazum o vodi.
Na mejnih prehodih med Albanijo in Kosovom je bil ponovno vzpostavljen režim prehajanja meje brez kontrol za vozila z albanskimi in kosovskimi registrskimi tablicami. Ta ukrep velja od 1. novembra do konca februarja prihodnje leto. V tem obdobju bodo mejne kontrole izvajali le za vozila s tujimi registrskimi tablicami.
Med vikendom so bili opaženi droni nad belgijskimi vojaškimi bazami. Belgijski obrambni minister Theo Francken meni, da so droni namenjeni vohunjenju za bojnimi letali in strelivom. Istraga o preletih dronov nad vojaško bazo, ki so se dogajali dve noči zapored, je bila sprožena.
Po prekinitvi letalskega prometa na letališču Berlin Brandenburg (BER) v petek zvečer zaradi opažanja drona, so poročali, da promet zdaj poteka nemoteno. Prekinitev je povzročila preusmeritve letal in zamude, vendar se je stanje normaliziralo.
Kljub zaustavitvi zveznega programa sprejema za ranljive Afganistance je v Hannovru pristalo letalo iz Istanbula s 14 afganistanskimi državljani, ki so imeli obljubo o sprejemu v Nemčijo, ker so bili v Afganistanu posebej ogroženi. Skoraj 2000 Afganistancev še vedno čaka v Pakistanu na vstop v Nemčijo.
Bolgarija je napovedala popolno zaprtje mostu prijateljstva Giurgiu-Ruse med 4. in 5. novembrom zaradi gradbenih del in vgradnje novih betonskih cestnih plošč. Dela bo izvajala bolgarska stran.
Portugalska, Španija in Evropska komisija so dosegle dogovor o izvajanju projekta železniške povezave med Lizbono in Madridom. Predvideno je, da bo potovanje do leta 2030 trajalo pet ur, do leta 2034 pa naj bi bila vzpostavljena hitra povezava, ki bo potovanje skrajšala na tri ure.
Po več kot desetletju prizadevanj je bil usklajen tekst skupne deklaracije o nameri in postopkih za medsebojno priznavanje vozniških dovoljenj med Črno goro in Nemčijo. Predsednik Bošnjačke stranke in podpredsednik vlade Ervin Ibrahimović je to označil za zmago zunanje politike Črne gore in stranke, ki želi biti servis državljanom doma in v diaspori. Državljani Črne gore, ki začasno prebivajo v Nemčiji, bodo tako kmalu lahko uporabljali svoja vozniška dovoljenja.
Po petih letih so bili obnovljeni neposredni leti med Indijo in Kitajsko, kar nakazuje na izboljšanje odnosov med državama. Obnova letov je pomemben korak pri normalizaciji vezi med državama z največ prebivalci na svetu.
Indija in Kitajska sta po petih letih prekinitve v nedeljo ponovno vzpostavili neposredne lete. Ta poteza je pomemben simbolični korak pri ponovni vzpostavitvi odnosov med azijskima velesilama ter bo spodbudila trgovino, turizem in medsebojne vezi. Izvoz iz Indije na Kitajsko je znašal 1,47 milijarde dolarjev, kar je za približno 34 odstotkov več kot leto prej.
V Beogradu se je odvil poslovni forum Srbija-Azerbajdžan, namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja in vzpostavitvi novih poslovnih kontaktov. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal z ministrom za finance Azerbajdžana, Sahilom Babajevim.
Po tem, ko je ruski odposlanec Kiril Dmitrijev predlagal gradnjo tunela "Putin-Trump" pod Beringovo ožino, ki bi povezal Rusijo in Združene države Amerike, je ideja pritegnila pozornost Bele hiše. Donald Trump naj bi idejo ocenil za "zanimivo". Dmitrijev je predlagal, da bi tunel zgradilo podjetje Boring Company Elona Muska, stroški pa naj bi znašali manj kot 8 milijard dolarjev.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.