Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Iranske varnostne sile so se spopadle s protestniki, ki so sedeli v Teheranskem Grand Bazarju. Protesti po vsej državi se nadaljujejo in širijo, pri čemer skupine za človekove pravice obtožujejo oblasti zatiranja protestnikov. Demonstracije, ki so se začele zaradi gospodarskih težav, so se razširile na širše nezadovoljstvo, pri čemer so nekateri protestniki vzklikali proti voditeljem države.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj deset. Medtem nekdanji analitik CIA svari pred prehitrim slavjem neokonservativcev glede protestov v Iranu. Razlog za nemire pa je vse slabše gospodarsko stanje v Islamski republiki.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA pripravljene posredovati in "rešiti" prebivalstvo, če bo iranski režim nadaljeval z uboji udeležencev demonstracij. Po navedbah opozicijske nevladne organizacije Hrana, ki deluje iz ZDA, je v zadnjih nemirih v Iranu umrlo najmanj sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih, več kot sto pa pridržanih. Protesti v islamski republiki so izbruhnili predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize. Trumpove izjave povečujejo napetosti med državama, saj je nekdanji predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo Iran ponovil prakso nasilnega zatiranja uporov. Iranske oblasti se na grožnje še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobna opozorila označile za vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se število žrtev med protestniki povečuje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal opozorilo Teheranu, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, so se razširili po celotni državi. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb, kar nakazuje na začetek nasilnega zatiranja demonstracij. Trump je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bodo iranske sile začele streljati na mirne udeležence shodov. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale s trditvami, da proteste podpihujejo ZDA in Izrael, ter opozorile, da bi ameriško vmešavanje lahko destabiliziralo celotno regijo. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem celo zagrozil, da bi ameriške vojaške sile lahko postale legitimna tarča napadov v primeru neposrednega posredovanja.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je pozval organizacijo, naj se odzove na po njegovem mnenju nepremišljene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjih protestov v državi. Teheran v uradnem dopisu poudarja svojo pravico do suverenosti in zaščite pred tujim vmešavanjem, medtem ko napetosti med državama ob stopnjevanju nemirov v Iranu dosegajo vrhunec. Donald Trump je pred tem večkrat javno podprl protestnike in zagrozil z morebitnim posredovanjem, če bi iranske oblasti uporabile nasilje nad civilisti. Znotraj Združenih držav Amerike so se ob Trumpovih izjavah pojavila deljena mnenja, saj so nekateri konservativni politiki izrazili nestrinjanje z zaostrovanjem retorike proti Iranu. Po drugi strani pa je Reza Pahlavi, vodja iranske opozicije v izgnanstvu, pozdravil Trumpovo pripravljenost na zaščito protestnikov. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprva sprožile gospodarske težave in visoka inflacija, se je tako sprevrglo v širše geopolitično vprašanje, v katero so vpletene največje svetovne sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izdal neposredno opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na zadnja poročila o stopnjevanju nasilja v iranski prestolnici. Napetosti so se dodatno zaostrile po četrtkovih spopadih med iranskimi varnostnimi silami in demonstranti, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Trump je v svojem zapisu izpostavil, da Washington ne bo stal ob strani, če bodo oblasti v Teheranu uporabile strelno orožje proti lastnemu ljudstvu, kar je označil za prakso, ki ji je bil svet v Iranu priča že v preteklosti. Njegova izjava pomeni znatno zaostritev retorike do Irana, ki se že več dni spopada z valom nezadovoljstva na ulicah.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Po poročilih skupin za človekove pravice se je aretacij protestnikov močno povečalo. Kongresnica Marjorie Taylor Green je kritizirala Trumpovo izjavo o intervenciji v Iranu. Svet se pripravlja na novo rundo nasilja in vojne zaradi protestov proti gospodarski situaciji.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v televizijskem nagovoru uradno izjavila, da vlada nima informacij o tem, kje se trenutno nahajata predsednik Nicolás Maduro in prva dama Cilia Flores. Izjava prihaja v času negotovosti po poročilih o Madurovem zajetju, pri čemer podpredsednica od vpletenih strani zahteva dokaze, da je predsednik še vedno živ. Vlada v Caracasu se tako spopada z resno ustavno in vodstveno krizo, saj je komunikacija z vrhom države popolnoma prekinjena. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je medtem objavila pismo, v katerem potrjuje Madurovo ujetništvo in napoveduje, da bo moral nekdanji voditelj stopiti pred mednarodno sodstvo. Po njenih besedah bo Maduro odgovarjal za grozovite zločine, ki jih je storil med svojo dolgoletno vladavino. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti in mednarodnih pritiskov, ki so v zadnjih mesecih močno oslabili režim v Venezueli.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu se pet zaporednih dni vrstijo množični protivladni protesti, ki so se v četrtek sprevrgli v še bolj nasilne spopade in zahtevali najmanj sedem smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in gospodarske stagnacije, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v ruralne province po vsej državi. Po poročanju lokalnih medijev, kot je agencija Fars News, in organizacije za človekove pravice Hengaw, so se varnostne sile na proteste odzvale s silo, kar je vodilo do stopnjevanja nasilja. Napetosti so dobile tudi mednarodno razsežnost, saj so Združene države Amerike po poročilih o smrtnih žrtvah Iranu zagrozile celo z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, medtem ko se nemiri, ki so se začeli kot gospodarski protesti, vse bolj spreminjajo v splošno politično gibanje proti trenutnemu režimu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev in obseg spopadov v različnih delih države še naprej povečujeta.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.