Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli. Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu. Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Združene države Amerike so avgusta izvedle vojaške vaje v Arktiki. Vaje, ki so potekale od 1. do 31. avgusta, sta skupaj organizirala NORAD in severno poveljstvo.

Novejše raziskave so potrdile, da se raven trifluoroocetne kisline (TFA) povečuje v zračnih padavinah po vsem svetu. Ta kemikalija se ne razgrajuje v naravi in je bila že odkrita v pitni vodi, tleh ter človeški krvi, kar vzbuja zaskrbljenost ekologov glede potencialne neuporabnosti vodnih virov že do leta 2025.

Arktika se zaradi podnebnih sprememb intenzivno zeleni, kažejo šokantne fotografije, posnete pozimi, ki razkrivajo obsežno taljenje snega in cvetenje vegetacije. Na norveškem Svalbardu so znanstveniki letos pozimi zabeležili izjemno visoke temperature, obsežno taljenje snega in cvetenje rastlinja, kar so vse jasni simptomi globalnega segrevanja. Študija, objavljena v Nature Communications, poudarja, kako hitro se spreminjajo arktične zime. Februarja 2025 je Svalbard prizadel dež, odtajanje tundre in zbiranje talne vode, kar preoblikuje polarne ekosisteme.

Prebivalci Grenlandije so z veliko pozornostjo in določeno mero tesnobe spremljali nedavne pogovore v Beli hiši, ki bi lahko močno vplivali na prihodnost njihovega otoka. V prestolnici Nuuk se je med prebivalstvom razširila negotovost glede političnih in gospodarskih posledic, ki jih prinašajo diplomatska prizadevanja Združenih držav Amerike v arktični regiji. Lokalno prebivalstvo, kot je Liv Aurora Jensen iz Nuuka, poudarja pomen ohranitve grenlandske identitete in avtonomije sredi naraščajočih geopolitičnih interesov velesil. Domovi v Nuuku, opremljeni s tradicionalnimi grenlandskimi izdelki in zastavami, v teh dneh simbolizirajo tihi upor in željo po samoodločbi v času, ko se Arktika spreminja v strateško šahovnico. Diplomatski premiki v Washingtonu so sprožili razprave o tem, kako bo Grenlandija krmarila med svojimi dolžnostmi do Danske in vse večjim pritiskom ameriške administracije po tesnejšem sodelovanju. Grenlandci poudarjajo, da morajo biti vključeni v vse odločitve, ki se neposredno dotikajo njihovega ozemlja in naravnih virov.

Napetosti na skrajnem severu sveta so se okrepile, saj se boj za nadzor nad Arktiko stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po Grenlandiji, Rusija posodablja svoje arktične vojaške baze, medtem ko kitajski ledolomci odpirajo nove trgovske poti. Hkrati je prišlo do razkritij vohunov, kar kaže na vedno bolj brezobzirno vohunsko tekmo.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Nemčija in Norveška sta se dogovorili, da bosta okrepili pomorski nadzor v strateških območjih, vključno s Severnim Atlantikom, pomorskim koridorjem GIUK (Grenlandija-Islandija-Velika Britanija) ter Severnim in Baltskim morjem. Razlog za to odločitev so domnevno povečane ruske grožnje in naraščanje sumljivih incidentov v vodah, ki mejijo na ti državi članici Nata, od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022. Povečane napetosti in boj za nadzor nad Arktiko nakazujejo na potencialno novo oboroževalno tekmo, kar dodatno zaostruje že tako krhko varnostno ravnotežje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Danska je poklicala najvišjega ameriškega diplomata v državi na pogovor po poročilih, da so osebe, povezane s predsednikom Donaldom Trumpom, izvajale prikrite operacije vplivanja na Grenlandiji. Poročila navajajo, da so bili v glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, opaženi najmanj trije ameriški uradniki, blizu Trumpu. Zunanji minister je odpoklical ameriškega odposlanca zaradi obtožb o vmešavanju. Ameriški odposlanec je bil poklican na pogovor zaradi obtožb o tajnih operacijah vplivanja ZDA.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.

Kanada je imenovala Virginijo Mearns za svojega novega veleposlanika za Arktiko. Mearns, ki prihaja iz Iqaluit in je imela dolgoletno kariero z lokalnimi vladami Inuitov, bo imela ključno vlogo pri obrambi kanadske suverenosti v arktični regiji. Immenovanje prihaja v času, ko vojska pozorno spremlja dejavnosti kitajskega ledolomilca v regiji, kar poudarja strateški pomen arktičnega območja za Kanado.

Francosko časopisno poročanje Le Parisien je rusko atomsko podmornico "Knez Požarski" označilo za "pošast". Po mnenju novinarjev to plovilo predstavlja prihodnost in sedanjost ruskega jedrskega odvračanja v Arktiki, kar je povzročilo presenečenje na Zahodu.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Ameriški sistem zračne obrambe NORAD je 22. julija nad Arktikom presrekel ruske nuklearne bombarderje Tu-95, ki so leteli proti ameriškemu zračnemu prostoru. Incident, ki je potekal profesionalno, nakazuje na zaostritev varnostnih razmer in povečano vojaško aktivnost velikih sil v arktični regiji.

Helene in Thomas Hoffmann iz Bremerhavna sta se posvetila nenavadnemu hobiju: konzerviranju ledenih kristalov. Številni izjemno lepi primerki so bili zbrani na ekspedicijah na Antarktiki in Arktiki. Njuno delo, ki vključuje ovekovečenje snežink, so povzeli različni nemški mediji, vključno z zeit.de, stern.de, wiesbadener-kurier.de in nordbayern.de.

Kanadski premier Mark Carney je danes imenoval Virginijo Mearns iz Iqaluit za novo kanadsko arktično ambasadorko. Njena naloga bo okrepiti vezi s cirkumpolarnimi narodi v času naraščajočih varnostnih skrbi. Imensitev Mearns je del strategije vlade za poglobitev odnosov v Arktični regiji.