Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

V ruskih napadih z raketami in droni na ukrajinsko prestolnico Kijev je bilo ubitih več ljudi, več deset pa ranjenih. Po navedbah vodje vojaške uprave v Kijevu, Tymurja Tkačenka, so napadi ciljali na stanovanjske zgradbe. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Strokovnjaki Združenih narodov so v novem poročilu izpostavili, da je grožnja s strani ekstremistov Islamske države in Al Kaide ter njihovih podružnic najintenzivnejša v delih Afrike, medtem ko se tveganja povečujejo tudi v Siriji. Obe skupini namreč Sirijo obravnavata kot strateško bazo za zunanje operacije, kar predstavlja vse večjo skrb za mednarodno varnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi se je v Kairu srečal s pakistanskim načelnikom združenega štaba, generalom Sahirjem Shamshadom Mirzo, in italijanskim obrambnim ministrom Guidom Crosettom, da bi razpravljala o krepitvi dvostranskega vojaškega in varnostnega sodelovanja ter razmerah v Gazi. V ločenem dogodku so se Katar, Savdska Arabija, Egipt in Arabska liga pridružili pozivu Hamasu k razorožitvi in odstopu z oblasti v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je v Washingtonu govoril tudi z ameriškimi senatorji o strateškem partnerstvu, vključno z Gazo in jezom na Nilu. Medtem sta se izraelska in sirska delegacija na pogovorih v Azerbajdžanu posvetovali o naraščajočih varnostnih vprašanjih na jugu Sirije.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je sporočil, da se bo ameriški predsednik Donald Trump udeležil vrha ASEAN oktobra, kar bo njegov prvi obisk na ključnem srečanju tega regionalnega bloka.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral nedavne incidente in spopade med policijo in protestniki pred Državno univerzo v Novem Pazaru. Po njegovih besedah je bilo manj napak s strani policije in več s strani Bezbednosno-informativne agencije (BIA). Vučić je poudaril, da policija ni storila nič narobe, medtem ko so protestniki, ki jih je označil za 'blokaderje', nasilno ravnali, metali kamenje in situacijo izkoriščali za lastno politično promocijo.

V Mehiki so napadalci v Monterreyu umorili 8-letnega dečka, da bi se izognili plačilu dolga; otrok je bil ustreljen med gledanjem televizije. Medtem so eno leto po izpustitvi domnevnih storilcev znova odredili prijetje para, ki naj bi bil odgovoren za izginotje Jael Monserrat Uribe v Ciudad de México.

Poljski premier Donald Tusk je med obiskom Inštituta za tehniko letalskih sil poudaril nujnost posodobitve vojske, saj so v sodobnih konfliktih ključne oborožene sile z naprednim orožjem, tehnologijo in visoko usposobljenostjo. Omenil je, da si Poljska ne more privoščiti izgube niti ure pri razvoju oboroženih sil, saj da danes vojne dobivajo inteligentnejše in bolje opremljene vojske. Tusk je prav tako izrazil prepričanje, da obstaja velika verjetnost za prekinitev rusko-ukrajinske vojne.

Kremlj je zaradi financiranja vojne močno zmanjšal civilne projekte, vključno z načrtom za obnovo civilne pomorske flote, ki je bil zmanjšan za več kot 40 %. Po poročanju ukrajinskih medijev, je Rusija neuspešno poskušala popraviti svojo edino letalonosilko Admiral Kuznjecov, kar nakazuje na propad ambicij ruske mornarice. Medtem pa se je ruska vojska v Avdijivki poslužila novega orožja, t.i. »smrtonosnih puščic« oziroma visoko natančnih podstreliva Motiv. Poleg tega naj bi se rusko civilno letalstvo soočilo s kolapsom v dveh letih, medtem ko se povečuje prisotnost ruske vojske v Armeniji, kar sproža pomisleke glede stabilnosti v Južnem Kavkazu.

Malezijski premier Anvar Ibrahim je izpostavil, da dogovor o prekinitvi ognja med Tajsko in Kambodžo ne odraža le moči skupine ASEAN, temveč tudi konstruktivno sodelovanje njenih partnerjev. Namestnik ministra za komunikacije Teo je poudaril, da je treba malezijska diplomatska prizadevanja pri reševanju konflikta spoštovati ne glede na politične razlike, general Tan Sri Mohd Nizam Jaffar, načelnik obrambnih sil Malezije, pa je vodil diplomatsko delegacijo v obe državi za olajšanje pogovorov po sklenjenem dogovoru.

Nemčija je izrazila priznanje Maleziji za aktivno mediacijsko vlogo pri reševanju nedavnih mejnih napetosti med Tajsko in Kambodžo. Premier Anwar Ibrahim je pojasnil, da se je pri pogovorih o prekinitvi ognja osredotočal izključno na rešitev in ne na politiko velesil. Indonezijski obrambni minister Prabowo Subianto je prekinitev ognja označil za "zelo pomemben" preboj za ASEAN, strokovnjaki pa so jo označili za "reden diplomatski uspeh" zaradi Anwarjeve vloge ter pritiska ASEAN in ZDA.

Ruske obveščevalne službe so po poročanju poljskih in čeških uradnikov lani rekrutirale 27-letnega kolumbijskega državljana, ki je v obeh državah izvedel več požigov. Dogodek je izpostavljen v prispevkih medijev tvnet.lv in apollo.lv.

Poljska in Češka sta se lani in letos soočali z dejanji sabotaže, ko je kolumbijski državljan, ki je deloval po navodilih ruskih obveščevalnih služb, povzročil dva požara na Poljskem in zažgal avtobusno postajo na Češkem. Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je v torek potrdila, da je bil 27-letni Kolumbijec vpleten v ta dejanja. Podoben primer, ko je bil kolumbijski državljan obsojen zaradi sabotaže za ruske službe, je bil nedavno odkrit tudi v Romuniji, kar kaže na širši vzorec tovrstnih aktivnosti v regiji.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Iraški premier si prizadeva za tesnejše vezi z ZDA, hkrati pa želi obvladovati oborožene skupine. Irak je v zadnjih dveh letih ostal ob strani med vojaškimi konflikti v regiji, kar je zahtevalo občutljivo uravnoteženje odnosov z ZDA in Iranom, ki sta ključna za premierjevo moč, a sta medsebojna sovražnika.

Iraški premier Mohammed Shia’ al-Sudani je poudaril zavezanost Iraka enotnosti in stabilnosti Sirije, saj jo vidi kot ključno za nacionalno varnost Iraka. Poročal je tudi o uspešnem preprečevanju 29 napadov na ameriške sile v Iraku in Izraelu. Sudani je izpostavil prizadevanja Iraka za nevtralnost v konfliktu med Iranom in Izraelom ter delovanje proti zaostrovanju napetosti. Omenil je tudi, da ZDA niso podprle poskusov vključitve odporniških sil v vojsko, ter opozoril na varnostne vrzeli, ki so nastale v Siriji po padcu Sadama Huseina.

Evropska unija (EU) je pohvalila Malezijo za njena prizadevanja pri omogočanju dogovora o prekinitvi ognja med Kambodžo in Tajsko. Ta dogovor predstavlja pomemben preboj po dneh smrtonosnih spopadov na meji. Delegacijo je vodil general Tan Sri Mohd. Nizam Jaffar, vrhovni poveljnik malezijskih oboroženih sil, ki je v sklopu diplomatske misije obiskal Tajsko in Kambodžo, da bi olajšal pogovore med stranema.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.