Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Ukrajinske oblasti so uvedle zahtevo po predhodni odobritvi vojske za vsa množična zbiranja, kar sledi množičnim protestom zaradi poskusa omejevanja neodvisnosti protikorupcijskih teles. Ta poteza je bila sprejeta nekaj tednov po demonstracijah. Medtem pa so ruski napadi v Kijevu zahtevali 21 življenj. Evropska unija in Združeno kraljestvo sta poklicala ruske odposlance zaradi protestov glede napadov na Kijev. Tiskovni predstavnik Bele hiše je dejal, da bo Trump ...

Kitajska in Iran sta se ostro odzvala na nedavno ameriško vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je v uradni izjavi zahteval njegovo takojšnjo izpustitev in opozoril, da ameriška uporaba sile neposredno ogroža mir in stabilnost v Latinski Ameriki ter na območju Karibov. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in suverenost Venezuele. Zavezništvo med Kitajsko, Iranom in Venezuelo ostaja trdno kljub zajetju Madura. Teheranske oblasti so se pridružile pozivom k izpustitvi in obsodile agresijo, ki po njihovem mnenju povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, je povzročila globoko politično negotovost v regiji, medtem ko Kitajska vztraja, da morajo zunanji akterji spoštovati pravico narodov do samoodločbe brez vojaškega vmešavanja.

Visoki cerkveni dostojanstveniki so obiskali edino katoliško cerkev v Gazi dan po smrtonosnem izraelskem napadu, ki je ubil tri ljudi in ranil deset. Urad ZN za človekove pravice je pozval k neodvisni preiskavi napada, ki ga je označil za vojni zločin, saj je bila cerkev zatočišče za približno 600 notranje razseljenih oseb, vključno z otroki in invalidi.

V napadu na katoliško cerkev Svete družine v Gazi je umrl eden izmed hudo ranjenih, s čimer se je število žrtev povzpelo na tri, je sporočil Latinski patriarhat v Jeruzalemu. Cerkev, edini latinski katoliški verski objekt v Gazi, je bila delno uničena v izraelskem napadu. Italijanski župnik Gabriel Romanelli, ki je že 30 let pomembna oseba za lokalno versko skupnost, je bil v napadu ranjen. Rim in Pariz sta napad obsodila kot nesprejemljiv.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Izraelske sile so napadle rezidenco osebja in glavno skladišče Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Deir al-Balahu v Gazi. Trije člani osebja so bili začasno pridržani, eden pa ostaja v priporu. Izraelski napadi so v zadnjih 24 urah v Gazi ubili najmanj 130 Palestincev in ranili več kot 1000. Med napadom na begunsko taborišče Al-Shati je bilo ubitih 14 razseljenih Palestincev, v Deir al-Balahu pa sta bila ubita dva človeka. Izraelske specialne enote so ugrabile dr. Marwana al-Hamsa, direktorja bolnišnice Abu Youssef al-Najjar. Belgijska policija je zaslišala dva pripadnika izraelske vojske zaradi obtožb o hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava v Gazi.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Po ruskih zračnih napadih na Kijev, ki so zahtevali več kot 20 življenj, so se možnosti za mirovna pogajanja zmanjšale. Ruske sile so prodrule v severni del Kupjanska, kar ogroža ukrajinsko vojsko vzhodno od Harkova. Friedrich Merz ne pričakuje več neposrednih pogovorov med Putinom in Zelenskim.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Mehika, Kolumbija in Kuba so ostro obsodile vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so jo označile za grobo kršitev suverenosti in neokolonialistični napad. Posebni vrh Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) je služil kot platforma za skupno obsodbo ameriških dejanj, medtem ko je Venezuela ob podpori Kube in Nikaragve zahtevala nujno obravnavo pred Varnostnim svetom Združenih narodov. Napetosti so dosegle vrhunec po ameriškem vojaškem vdoru v Caracas, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo destabilizacijo celotne regije. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal opozorila trem latinskoameriškim državam, s čimer je še dodatno zaostril diplomatske odnose. Države članice CELAC so v skupni izjavi poudarile, da gre za kršitev mednarodnega prava in imperialistično agresijo, ki ogroža mir v Latinski Ameriki. Kolumbija je zaradi dogajanja že pred časom okrepila vojaško prisotnost na meji, saj se regija sooča z nepredvidljivimi posledicami aretacije venezuelskega voditelja in neposredne tuje vojaške prisotnosti na celini.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Srečanje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) se je končalo brez skupnega dogovora o odzivu na nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Predstavniki držav članic so razpravljali o diplomatskih ukrepih in obsodbi napada, vendar zaradi razhajanj v stališčih niso uspeli sprejeti enotne deklaracije. Diplomatski viri so potrdili, da je bilo srečanje osredotočeno na zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoke delitve znotraj organizacije. Zastoj v pogajanjih odraža različne politične interese v regiji, kjer nekateri voditelji zahtevajo ostre sankcije proti Washingtonu, drugi pa so do ameriškega posega bolj prizanesljivi. Dogajanje se je odvilo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so strateško napadle ključne cilje in aretirale Madura zaradi obtožb o narkoterorizmu. Neenotnost znotraj CELAC-a dodatno zapleta regionalna prizadevanja za vzpostavitev stabilnosti po vojaškem posegu.

Več latinskoameriških vlad in regionalna skupnost CELAC so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja so v skupni izjavi poudarile resnost dogodkov in dejanje označile za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njihovem mnenju takšne enostranske vojaške akcije ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela suverenosti. Na izrednem vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so predstavniki Venezuele, Cube in Nikaragve dogodek opisali kot neokolonialni vojaški napad. Razprava se je razširila tudi v Varnostni svet Združenih narodov, kjer države opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Napetosti v regiji so se stopnjevale že od konca leta 2025, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe proti venezuelskemu režimu, kar se je v začetku januarja 2026 sprevrglo v neposredno vojaško posredovanje in aretacijo Madura ter njegove soproge. Medtem ko nekatere desnosredinske opozicijske sile v regiji pozdravljajo konec Madurove vladavine, večina držav opozarja na humanitarne in politične posledice takšne destabilizacije.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da raje ubija otroke, kot da bi naredil korake k miru, medtem ko so ruski napadi na Kijev povzročili smrt 19 ljudi. Donald Trumpove izjave o vojni v Ukrajini so vplivale na rast cen nafte. Napad na sedež Evropske unije v Kijevu predstavlja novo eskalacijo konflikta. Pogovori med Zelenskim in Putinom v bližnji prihodnosti niso verjetni, saj se obe strani medsebojno obtožujeta o oviranju mirovnih pogajanj. Rusija nadaljuje z napadi na civilne cilje v Ukrajini in nadzoruje približno 20% ukrajinskega ozemlja.

V zadnjih dneh so se stopnjevali ruski napadi na Kijev, vključno z napadom na sedež Evropske unije in obsežnim napadom z droni in raketami, ki je zahteval najmanj 19 življenj. Ukrajinski predsednik Zelensky obtožuje Putina, da mu je pomembnejše ubijanje otrok kot pa mirovni koraki. Medtem tako Moskva kot Kijev drug drugega obtožujeta, da ne želita pogajanj. Zaradi teh dogodkov je malo verjetno, da se bosta Zelensky in Putin kmalu srečala. Cene nafte so narasle zaradi komentarjev Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini.

Vlade Španije, Brazila, Mehike, Čila, Kolumbije in Urugvaja so v skupni izjavi ostro obsodile nedavne vojaške akcije Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Diplomatski blok je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki vključujejo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar označujejo za težko kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpisnice izjave so opozorile tudi na poskuse tretjih strani, da bi si prisvojile naravne vire Venezuele. Države so poudarile, da kakršni koli poskusi državnega nadzora ali upravljanja s tujimi viri ogrožajo regionalno stabilnost. Skupina držav, ki vključuje ključne latinskoameriške akterje in članico Evropske unije, poziva k spoštovanju suverenosti in mirnemu reševanju krize brez zunanjega vojaškega vmešavanja.