APDEJT.si

Po navedbah zahodnega uradnika naj bi novi mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je pripravila Trumpova administracija, zahteval odstop vzhodne regije Donbas in omejitev velikosti ukrajinske vojske v zameno za varnostna jamstva Združenih držav.

Donald Trump si prizadeva ponovno zagnati zastali mirovni proces med Rusijo in Ukrajino. Po neuspelem vrhu na Aljaski želi ameriški predsednik dokazati, da je njegova strategija, po (krhkem) uspehu v Gazi, obetavna. V ozadju potekajo intenzivna pogajanja med odposlancema Stevom Witkoffom in Kirillom Dmitrijevom.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova se je v ukrajinščini obrnila na ukrajinske vojake in jih pozvala, naj zapustijo vojsko. Izjavila je, da mobilizacija v Ukrajini ni namenjena krepitvi obrambnih sposobnosti, temveč izvrševanju ukazov o ubijanju ukrajinskih državljanov. V Ukrajino je bilo vrnjenih tudi tisoč trupel, ki naj bi pripadala ukrajinskim vojakom.

Iranski namestnik predstavnika pri Združenih narodih v Ženevi je na zasedanju Sveta Mednarodne organizacije dela (ILO) izrazil močno zaskrbljenost glede humanitarne krize v Palestini in pozval k trajni prekinitvi okupacije Gaze. Poudaril je, da Iran popolnoma podpira obnovo Gaze pod popolno palestinsko upravo, pri čemer je opozoril, da bi bila neukrepanje glede obnove dražje od same obnove.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, so novi spopadi povzročili, da je dogovorjena prekinitev ognja ponovno v nevarnosti. V bolnišnici v Gazi so poročali o 33 smrtnih žrtvah zaradi izraelskih napadov.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.

Ruski minister za obrambo, Andrej Belousov, se je v Moskvi srečal s kitajskim generalom Zhangom Yuxio, namestnikom predsednika Centralnega vojaškega sveta Kitajske. Med srečanjem je Belousov poudaril pomen skupne zmage nad fašizmom in militarizmom ter izpostavil ključno vlogo osebnih odnosov med voditelji Rusije in Kitajske pri krepitvi bilateralnih vezi.

Poljski ambasador v Rusiji, Kšištof Krajevski, je bil v Sankt Peterburgu tarča organiziranega napada. Skupina agresivnih demonstrantov ga je obkolila in verbalno napadla na poti do cerkve. Incident je poljski uradnik označil za najresnejšega v zadnjih letih. Osebje ambasadorja je ambasadorja pospremilo na varno.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.

Ukrajina je sporočila, da je od Rusije prejela 1000 trupel, za katere ruska stran trdi, da pripadajo ukrajinskim vojakom. Ukrajinski preiskovalci bodo opravili potrebne preglede in identifikacijo posmrtnih ostankov.

Kremelj je kritiziral izjave generalnega direktorja Erbasa, Renea Obermana, o potrebi po namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te izjave kažejo na 'izgubo zadržanosti in premišljenosti' v evropskih političnih pristopih, zlasti v zvezi z obrambnimi sistemi v Kaliningrajski oblasti. Peskov je dodal, da ga atomske grožnje zelo skrbijo.

Milan Knežević, predsednik Demokratske narodne stranke, je izjavil, da so morali vsi hrvaški navijači, ki so na stadionu pod Gorico skandirali ustaške parole proti Srbom, pred nakupom vstopnic posredovati svoje osebne podatke, ki so sedaj v posesti policije in Nogometne zveze Črne gore (FSCG), ki jim je zagotovila vstopnice. Knežević trdi, da se za vzklike "Ubij Srbina" podeljujejo nagrade, medtem ko se za vzklike "Ubij Turčina" preganja Srbe.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu srečal z obsojenim vohunom Jonathanom Pollardom. Srečanje ni bilo usklajeno z Washingtonom, kar je presenetilo uradnike Bele hiše in Cie, ki so o srečanju izvedeli šele naknadno. Pollard je srečanje potrdil in ga označil za prijateljsko.

Evropska unija namerava v okviru svoje civilne misije usposobiti do 3000 palestinskih policistov. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je poudarila, da bo to zahtevalo dodatna sredstva in osebje od članic. Slovenija je po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon pripravljena sodelovati pri tem usposabljanju, še posebej pri usposabljanju policistov iz Gaze. Podprla je tudi misijo EU za podporo delovanju mejnega prehoda Rafa.

Izraelska vojska je kljub dogovorjeni prekinitvi ognja ponovno napadla cilje v Gazi, vključno z bolnišnico. V napadih je bilo ubitih pet ljudi, med njimi tudi dojenček. Vojska je potrdila napade in jih opravičila z uničevanjem "teroristične infrastrukture". V sredo je bilo ubitih 25 ljudi.

Po sprejetju resolucije proti Iranu v Svetu guvernerjev IAEA, ki so jo podpirale ZDA in tri evropske države, je Iran napovedal uradni konec dogovora iz Kaira. Iranski zunanji minister je poslal uradno pismo generalnemu direktorju agencije, v katerem je razglasil sporazum za neveljavnega in zaključenega. Iranski predstavnik v IAEA je poudaril, da se bo Iran zagotovo odzval na resolucijo.

Ruski poslanci so soglasno podprli poziv premierju Mihailu Mišustinu, da pripravi ukrepe za zaščito ruskih sredstev v tujini pred morebitno krajo. Za poziv je glasovalo 404 poslancev.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je na zasedanju odbora guvernerjev sprejela resolucijo proti Iranu, ki so jo predlagale ZDA in tri evropske države. Iranski zunanji minister je izjavil, da je po sprejetju resolucije dogovor iz Kaira prekinjen. Iran in sedem drugih držav je izdalo skupno izjavo v odziv na resolucijo. Zahod vztraja pri politizaciji iranskega jedrskega vprašanja.