Kijev je ponovno uporabil ameriške rakete ATACMS na ruskem ozemlju, prvič po začetku mandata ameriškega predsednika. Moskva je potrdila informacije iz Kijeva in odgovorila.
Ruske oblasti trdijo, da so obrambni sistemi sestrelili štiri rakete ATACMS, ki naj bi jih ukrajinska vojska izstrelila na civilne cilje v Voronežu. Hkrati se nadaljujejo srditi boji za Pokrovsk, ključno mesto v Donecki oblasti, kjer naj bi ruske sile poskušale obkoliti mesto.
Romunija je mobilizirala bojna letala zaradi novega vdora drona na njeno ozemlje, ki se je zgodil po ruskih napadih ob ukrajinski meji. Dron se je po navedbah romunskega obrambnega ministrstva na radarju pojavljal približno 12 minut. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je ruski napad v zahodni Ukrajini ubil devet ljudi, medtem ko je ruski napad z droni v Harkovu ranil več ljudi.
Po ruskih zračnih napadih na zahodno Ukrajino, v katerih je umrlo devet ljudi, je Poljska ponovno aktivirala svoje bojne lovce in sisteme zračne obrambe ter radarje. Poljska je okrepila zračni nadzor in zaprla letališča.
Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.
Predsednik Črne gore Jakov Milatović je obiskal Washington, kjer se je udeležil sprejema ob 120. obletnici diplomatskih odnosov med Črno goro in Združenimi državami Amerike. Med obiskom se je Milatović sestal z visokimi predstavniki ameriške administracije, senatorji in člani Kongresa, s katerimi je razpravljal o krepitvi strateškega partnerstva med državama, s poudarkom na podpori reformnim procesom v Črni gori. Milatović je tudi poudaril, da je partijska knjižica še vedno glavna 'diploma' za zaposlitev v javnem sektorju.
Kitajski predsednik Xi Jinping se prihodnji teden ne bo udeležil vrha G-20 v Johannesburgu, kar je udarec za gostiteljico Južno Afriko. Srečanja se ne bo udeležil niti ameriški predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo namesto njega prisoten premier Li Qiang, ne da bi navedlo razlog za Xi-jevo odsotnost. Zaradi odsotnosti Xija bo srečanje potekalo brez voditeljev dveh največjih svetovnih gospodarstev, poleg tega pa se ga ne bo udeležil niti ruski predsednik, čigar potovanja so omejena z nalogom ICC.
Avstralija je izgubila kandidaturo za gostitelja svetovne podnebne konference COP31 leta 2026. Konferenca bo potekala v Turčiji.
Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na zahodno Ukrajino, pri čemer so bile prizadete predvsem mesta Lvov, Ternopil in Harkov. V Harkovu je bilo ranjenih najmanj 32 ljudi, med njimi tudi dva otroka. Poljska je zaradi napadov začasno zaprla dve letališči na jugovzhodu države.
Zaradi ruskih zračnih napadov na zahodno Ukrajino je Poljska aktivirala svojo vojsko. Bojna letala so bila dvignjena za zaščito zračnega prostora države članice NATA. Poleg tega so bili v najvišjo stopnjo pripravljenosti postavljeni tudi sistemi zračne obrambe in radarske nadzorne naprave. Letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu Poljske sta bili začasno zaprti, da bi vojski omogočili večjo svobodo gibanja v zračnem prostoru.
Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja in opreme Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Prodaja vključuje opremo za vzdrževanje in delovanje protiraketnih sistemov patriot, namenjenih obrambi pred ruskimi napadi.
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril načrte ameriške obveščevalne agencije CIE za izvedbo tajnih operacij v Venezueli. Te operacije bi lahko bile priprava na morebitne vojaške akcije ZDA v tej južnoameriški državi.
Izraelski zračni napad na gosto poseljeno palestinsko četrt na obrobju libanonskega mesta Sidon je po poročanju lokalnih medijev zahteval najmanj trinajst smrtnih žrtev. Dogodek je del širših napetosti na Bližnjem vzhodu.
Avstralija prek pravnih vrzeli še naprej prispeva k financiranju vojnega stroja Vladimirja Putina. Časnika Herald in The Age sta začela serijo 'Blood Oil', v kateri pozivata vlado, naj ukrepa in prepreči tovrstno financiranje.
Iran in palestinske odporniške skupine, vključno s Hamasom in Islamskim džihadom, so kritizirale resolucijo 2803 Varnostnega sveta ZN o Gazi. Opozorili so, da resolucija ne ščiti temeljnih pravic Palestincev in lahko poveča regionalne napetosti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da resolucija krši pravice Palestincev in legitimira okupacijo.
Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odobrila prvo prodajo orožja Tajvanu v svojem mandatu. Podpredsednica Šiao Bimej-ćin je izrazila hvaležnost ZDA kot najpomembnejšemu varnostnemu partnerju Tajvana. Poudarila je, da ZDA še naprej podpirajo Tajvan v skladu z "Zakonom o odnosih s Tajvanom". Šiao Bimej-ćin je v intervjuju izpostavila tudi, da se Tajvan zaveda pomembnosti samoobrambe, zato povečuje obrambne izdatke z namenom doseči 2 % BDP.
Znana ruska kratkovalovna postaja UVB-76, imenovana tudi 'Radio sodnega dne', je ponovno oddala nenavadno kodo, podobno tisti, ki jo je oddajala tik pred začetkom ruske invazije na Ukrajino. Medtem je ruski napad na Ternopil zahteval devet življenj, ranjenih pa je bilo več deset ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija ponoči na ukrajinske regije izstrelila 470 dronov in 48 raket različnih tipov.
Administracija Donalda Trumpa naj bi po poročanju serverja Axios v tajnosti s Rusijo posvetovala o novem mirovnem načrtu za Ukrajino. Reuters je to informacijo povzel od ameriških in ruskih predstavnikov. Načrt naj bi obsegal 28 točk.
Estonija, Latvija in Litva so se sredi letošnjega leta umaknile iz globalne konvencije o prepovedi protipentenjskih min in so začele priprave na namestitev tega eksplozivnega orožja na svojih mejah z Rusijo in Belorusijo. Humanitarne organizacije so izrazile zaskrbljenost nad to potezo.
Poljska in zavezniška letala so bila danes zjutraj dvignjena zaradi zagotavljanja varnosti poljskega zračnega prostora, potem ko je Rusija izvedla zračne napade na zahodno Ukrajino. Poljska vojska je ob tem sporočila, da je v najvišji stopnji pripravljenosti.