Kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi je ostro kritiziral operacijo Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je uradno sporočil, da ne sprejema nobene države, ki bi si samovoljno nadela vlogo svetovnega sodnika ali policista. Izjave so bile podane na srečanju s pakistanskim zunanjim ministrom Ishaqom Darjem, kjer je Kitajska poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Zajetje Madura, ki se je zgodilo v začetku januarja 2026 v Caracasu, je povzročilo mednarodne napetosti, saj Kitajska vztraja pri takojšnji izpustitvi predsednika in njegove soproge Cilie Flores. Kitajska diplomacija opozarja, da takšna enostranska dejanja Washingtona destabilizirajo mednarodni red in kršijo diplomatske protokole. Medtem ko so ZDA operacijo opravičevale s pravnimi postopki, Kitajska meni, da nobena država nima mandata za izvajanje pravosodnih ukrepov zunaj svojih meja na takšen način.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Miklós Szánthó, generalni direktor Centra za temeljne pravice, je v svojem prispevku za ameriški portal Human Events zapisal, da je Madžarska postala 'zadnji branik zdrave pameti in nacionalne suverenosti'. Szánthó poudarja, da je v sodobnem svetu govoriti o miru skoraj tabu, s čimer se 'zdrava pamet' prelevi v revolucionarno dejanje, in jo postavlja v opozicijo k 'vojnemu hujskanju'.

Združene države Amerike so uradno zavrnile revidirane Mednarodne zdravstvene predpise (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Odločitev, ki so jo pozdravili zagovorniki ustavnosti in svobode, je motivirana s pomisleki glede nacionalne suverenosti in nadzora. Robert F. Kennedy mlajši je poudaril, da predlagane spremembe IHR-ja dajejo SZO preveč moči pri odločanju o odzivanju ZDA na pandemije, kar bi lahko ogrozilo samostojnost države.

Administracija Trumpa je ameriškim diplomatom po svetu prepovedala komentiranje poštenosti in integritete volitev v drugih državah. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izdal interni dopis, ki to določa, kar je v skladu s poudarkom Bele hiše na nacionalni suverenosti in je naletelo na kritike kot »odmik od demokracije«.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Narodni pokret Srbije je izrazil zaskrbljenost zaradi uvoza velikega števila tujih delavcev iz Gane in drugih afriških držav, pri čemer so poudarili, da se to dogaja brez vednosti javnosti in kakršnekoli razprave. Vprašali so tudi predsednika Aleksandra Vučića, kdo in kdaj je sprejel odločitev o masovnem uvozu delovne sile iz Gane.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in ostro obsodbo zaradi nedavnih ameriških vojaških napadov na Venezuelo, ki so vključevali uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajski uradni govornik je dejanja Združenih držav Amerike označil za očitno kršitev mednarodnega prava in grob poseg v venezuelsko nacionalno suverenost. Po navedbah Pekinga gre za dejanja hegemonije, ki neposredno spodkopavajo stabilnost v regiji. Odziv Kitajske sledi obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Delta Force v Caracasu prijele Nicolása Madura. Kitajska diplomacija poudarja, da takšni enostranski vojaški ukrepi niso sprejemljivi in da bi morala mednarodna skupnost spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov. Napadi so sprožili val kritik tudi v drugih državah, medtem ko ZDA operacijo opravičujejo kot nujno misijo za prijetje obtoženih ubežnikov.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v ostrem odzivu na zadnje ukrepe Združenih držav Amerike poudarila, da njena država ne bo nikoli več postala nikogaršnja kolonija. Izjave so sledile novim stopnjevanjem napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki jih venezuelska stran označuje za dejanja agresije in poskuse spodkopavanja nacionalne suverenosti. Rodríguezova je izpostavila, da Venezuela ostaja trdna v svoji odločitvi o samostojnem vodenju notranje in zunanje politike. Vlada v Caracasu meni, da so pritiski mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, neupravičeni in usmerjeni v destabilizacijo države. Podpredsednica je v uradnih nagovorih večkrat ponovila, da Venezuela zavrača vsakršno obliko tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. Gre za nadaljevanje dolgoletnih diplomatskih sporov, ki so močno vplivali na gospodarske in politične odnose v regiji, hkrati pa dodatno utrjujejo retoriko sedanjega režima o boju proti imperializmu.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Kraljevina Maroko je uradno potrdila svojo neomajno podporo nacionalni enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Jemna. Ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi za javnost poudarilo, da pozorno spremlja zadnji razvoj dogodkov v tej državi na Arabskem polotoku. Maroška diplomacija je ob tem izpostavila zavezanost načelom mednarodnega prava, dobrososedskim odnosom ter spoštovanju integritete držav. V uradnem sporočilu so maroške oblasti izrazile prepričanje, da ima jemensko ljudstvo pravico do varnosti in stabilnosti. Maroko se zavzema za celovito politično rešitev krize, ki bi temeljila na spoštovanju legitimnih institucij države. Ta diplomatska drža odraža širšo zunanjo politiko Rabata, ki temelji na podpori stabilnosti v regiji in nasprotovanju vsem oblikam separatizma ali zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Poudarek na enotnosti Jemna prihaja v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajnimi notranjimi konflikti in humanitarno krizo. Maroko s tem korakom krepi svojo vlogo stabilnega partnerja v arabskem svetu in zaveznika mednarodno priznane jemenske vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".