Iran obsodil ameriške zračne napade na Caracas, Venezuela zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta ZN

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah stresle močne eksplozije, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije v južnem delu mesta. Po navedbah prič in videoposnetkov tiskovne agencije Reuters se je nad mestom v bližini pomembnega vojaškega oporišča dvigal gost dim, slišati pa je bilo mogoče tudi prelete letal. Venezuelska vlada je dogodke nemudoma označila za neposreden zračni napad Združenih držav Amerike in dejanje izjemno resne vojaške agresije na to južnoameriško državo. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelske oblasti trdijo, da gre za poskus destabilizacije režima z vojaško silo, neodvisni viri še preverjajo obseg škode in natančen izvor eksplozij. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po tem, ko je Venezuela v Varnostnem svetu Združenih narodov opozarjala na povečano ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju. Zaradi incidenta so v mestu zavladali preplah in negotovost, uradni Washington pa se na obtožbe o domnevnih letalskih napadih še ni uradno odzval.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.