Grenlandija se je v zadnjih tednih iz obrobne teme prelevila v osrednje vprašanje svetovne politike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil zanimanje za nakup tega strateško pomembnega otoka. Naraščajoče zanimanje velesil za največji otok na svetu poganjajo predvsem podnebne spremembe, ki odpirajo nove pomorske poti, ter izjemen dostop do kritičnih surovin in redkih zemeljskih kovin. Poleg gospodarskih interesov igra ključno vlogo tudi varnostna arhitektura zveze NATO, v kateri ima otok zaradi svoje lege v Arktičnem oceanu neprecenljiv položaj. Kraljevina Danska, pod katero Grenlandija spada kot avtonomno ozemlje, je ameriške ponudbe odločno zavrnila in poudarila, da otok ni naprodaj. Pravni strokovnjaki izpostavljajo, da je danska suverenost nad otokom mednarodnopravno izjemno trdna, kar je v arktičnem prostoru, kjer so ozemeljske težnje pogoste, redkost. Kljub temu se v javnosti pojavljajo različni scenariji za razplet krize, ki segajo od tesnejšega gospodarskega sodelovanja do morebitnih novih oblik avtonomije, vendar analitiki opozarjajo, da bi nekatere rešitve lahko postale trajna past za lokalno prebivalstvo. Za Združene države Amerike Grenlandija ne predstavlja le ozemeljske širitve, temveč ključno obrambno točko pred vplivi Rusije in Kitajske v regiji. Grenlandija za Dansko pomeni pomemben del nacionalne identitete in prestiža v mednarodnem okolju, hkrati pa avtonomna vlada v Nuuku vse bolj teži k večji gospodarski neodvisnosti. Trenutna situacija je močno obremenila odnose med Københavnom in Washingtonom, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno sodelovanje znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Letošnji dan preobremenitve Zemlje, ko so se porabili vsi naravni viri za leto 2025, je padel na četrtek. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je Avstrija svoj dan preobremenitve dosegla že 29. marca in se s tem uvršča med države z visoko porabo virov. Svetovno prebivalstvo prekomerno izkorišča obdelovalne površine, ribolovna območja in gozdove, kar je povzročilo izčrpanje razpoložljivih virov. Okoljske organizacije so predlagale rešitve.

Letošnji Dan ekološkega dolga (Earth Overshoot Day) je 24. julij, kar pomeni, da je človeštvo izčrpalo vse naravne vire za celotno leto. Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je opozorila, da človeštvo naravne vire troši za 80 odstotkov hitreje, kot jih Zemljini ekosistemi lahko obnovijo. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na voljo skoraj dva planeta. Slovenija je svoje naravne vire izčrpala še bistveno prej, že v začetku maja.

Cookovi otoki, pacifiška otoška država, so aktivno raziskovali možnost globokomorskega rudarjenja za pridobivanje baterijskih kovin, redkih zemelj in kritičnih mineralov. Raziskovalne ladje prečesavajo morje okoli otočja, da bi identificirale nahajališča teh dragocenih surovin. Cilj je izkoriščanje morskega dna za industrijsko rudarjenje.

Japonska je vložila uraden protest proti Kitajski, potem ko je Peking začel z gradnjo nove strukture za izkoriščanje naravnih virov v Vzhodnokitajskem morju. Japonsko ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi za javnost poudarilo, da gre za enostransko dejanje na območju, kjer meja na morju med državama še ni dokončno določena. Japonska stran vztraja, da so takšne poteze v spornih vodah nesprejemljive, dokler ne pride do uskladitve o razmejitvi. Napetosti med Tokiem in Pekingom glede energetskih virov v tem delu oceana trajajo že dlje časa, saj obe državi uveljavljata svoje interese na območjih, ki se prekrivajo. Japonski uradniki so izpostavili, da Kitajska s postavljanjem nove infrastrukture krši duh preteklih dogovorov o sodelovanju pri razvoju morskih virov. Gre za nadaljevanje kitajske strategije utrjevanja prisotnosti v strateško pomembnih vodah, kar sproža zaskrbljenost glede regionalne stabilnosti. Kljub večkratnim pozivom k dialogu in ustavitvi enostranskih dejavnosti Kitajska nadaljuje s širitvijo svojih zmogljivosti za črpanje plina in drugih virov. Japonska vlada je napovedala, da bo še naprej pozorno spremljala dejavnosti kitajske mornarice in gradbenih ekip v bližini morske meje. Incident dodatno obremenjuje že tako zapletene diplomatske odnose med največjima gospodarstvoma v Vzhodni Aziji.

Svetovno gospodarstvo je letos na ekološki dolg prišlo osem dni prej kot v letu 2024, kar pomeni, da smo porabili več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kljub temu, da je datum ekološkega dolga v zadnjem desetletju relativno stabilen, se ta premika vse bolj zgodaj vsako leto.

Azerbajdžan je med armensko okupacijo nezakonito izkoristil več kot 50 svojih mineralnih nahajališč, kar je povzročilo okoljske kršitve. Po navedbah namestnika ministra je bilo v tem obdobju neregulirano in okoljsko uničujoče izkoriščanih 52 od 167 azerbajdžanskih mineralnih nahajališč. Te dejavnosti so pustile znake škodljivega posega v naravne vire države.

Upokojeni brazilski general je vrhovnemu sodišču potrdil, da je pripravil dokument, ki je predvideval atentat na predsednika Lulo da Silvo, v okviru sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Bolsonaru zaradi državnega udara. Medtem je predsednik Lula ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v brazilske strateške vire, kot sta litij in niobij, ki so v lasti brazilskega ljudstva.

Kanadska ministrica za industrijo, Mélanie Joly, je odobrila združitev kanadskega podjetja za naravne vire Teck Resources Ltd. in britanskega Anglo American PLC. Jolyjeva je v izjavi dejala, da bo združitev koristila Kanadi in jo označila za "pomembno zmago". Delničarji so načrt, ki je bil prvič napovedan septembra, potrdili že prejšnji teden.

Republikanski kongresnik z Aljaske, Nick Begich, je v intervjuju za Daily Caller News Foundation izpostavil, da je njegova država, bogata z viri, ključna za sprostitev ameriškega energetskega potenciala in povečanje energetske prevlade ZDA. Poudaril je, da ima Aljaska pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo dovolnine za rabo vode, ki jih bodo morali imetniki vodnih dovoljenj plačevati od leta 2026. Po navedbah ministrstva naj bi ta ukrep odpravil dolgoletno neenakost med imetniki vodnih pravic. Poudarili so, da se cena vode za gospodinjstva ne bo spremenila. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo.

Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v nedeljo, 27. julija 2025, izpostavil ključno vlogo projektov petrokemične in rudarske industrije, ki jih izvaja Ministrstvo za nafto in mineralne vire. Poudaril je, da ti projekti prispevajo k maksimiranju dodane vrednosti naravnih in rudarskih virov Egipta, spodbujajo razvoj povezanih industrij, ustvarjajo nova delovna mesta in povečujejo donose za nacionalno gospodarstvo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.