Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru skoraj celoten čas posvetil vojni z Rusko federacijo in vztrajanju države v konfliktu. Po poročanju ameriškega medija The Hill je bil govor močno usmerjen v mobilizacijo nacionalnega duha in poudarjanje odpora proti ruski agresiji. Zelenski je v nastopu podrobno opisal izzive, s katerimi se država spopada na fronti, ter poudaril odločenost za nadaljevanje boja do končne zmage. Analitiki so opazili očitno razliko med nastopoma obeh predsednikov, saj je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina bistveno krajši in osredotočen predvsem na temo nacionalne enotnosti. Medtem ko se je ukrajinski voditelj osredotočil na neposredne posledice vojne in vojaško prihodnost, je ruski kolega ubral bolj splošen ton. Poročanje tujih medijev poudarja, da takšna vsebina nagovora odraža trenutno visoko stopnjo napetosti in popolno osredotočenost ukrajinskega vrha na obrambo države.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Finski predsednik Alexander Stubb se je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu znašel v središču pozornosti zaradi svoje zunanje podobe. Medtem ko je predsednik podajal vsebino govora, ki je vključevala tudi stališča do Rusije, so gledalci in finski mediji, med njimi časnik Iltalehti, izpostavili njegovo neurejenost. Predsednik je namreč pred kamere stopil z opazno zmečkano in postrani zavezano kravato. Dogodek je v finski javnosti in na družbenih omrežjih sprožil številne odzive, pri čemer so nekateri mediji takšno nepozornost do detajlov označili za neprimerno za uradni državniški nastop. Kljub resnosti obravnavanih tem v nagovoru je vizualni spodrsljaj zasenčil del političnih sporočil, saj je videz državnega poglavarja v tovrstnih protokolarnih trenutkih v finski kulturi podvržen strogim pričakovanjem.

Predstavniki vladajoče koalicije na Portugalskem so se pozitivno odzvali na zadnjo novoletno poslanico predsednika republike Marcela Rebelo de Souse, ki se mu izteka mandat. Podpredsednica Socialdemokratske stranke (PSD) Leonor Beleza je izpostavila predsednikovo tesno povezanost s prebivalci in njegovo sposobnost razumevanja njihovih stisk. V svojem nagovoru je Rebelo de Sousa pozval k večji socialni pravičnosti, koheziji in strukturnim spremembam, ki bi državi omogočile hitrejši razvoj. Podobno naklonjenost je izrazil tudi podpredsednik stranke CDS-PP Durval Tiago Ferreira, ki je predsednika opisal kot »svetilnik odgovornosti«. Poudaril je pomen stabilnosti, ki jo je predsednik zagotavljal v času svojega mandata, ter se strinjal z opozorili glede prihodnjih izzivov države. Obe stranki sta v svojih izjavah poudarili, da gre za simbolno pomemben trenutek, saj se predsednik pripravlja na zaključek svoje funkcije, pri čemer je v ospredje postavil blaginjo državljanov in nujnost političnega sodelovanja za dosego skupnih ciljev.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Črnogorski premier Milojko Spajić je državljanom Črne gore ob nastopu novega leta prek družbenega omrežja X poslal čestitko, v kateri je poudaril odločenost vlade za nadaljevanje začrtanih reform. V svojem nagovoru je izpostavil, da novo leto prinaša nove izzive, hkrati pa potrjuje trdno zavezanost starim ciljem, ki vključujejo evropske vrednote, obsežne družbene reforme in zagotavljanje stabilne prihodnosti za državo. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev optimizma glede evropske poti Črne gore, ki ostaja ključna prioriteta njegove administracije. Ob premierjevi čestitki so bili izpostavljeni tudi mednarodni odzivi, zlasti s strani Avstrije. Kancelar Stocker je ob tej priložnosti pohvalil Spajićeve reformske prizadevanja in dejal, da si napredek Črne gore zasluži priznanje s strani Evropske unije. Takšna podpora iz Dunaja dodatno utrjuje položaj trenutne črnogorske vlade, ki se kljub notranjepolitičnim trenjem trudi ohraniti tempo pri izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo v evropski povezavi. Spajić je vsem prebivalcem zaželel predvsem srečno in uspešno prihajajoče leto, polno napredka na vseh področjih javnega življenja.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru poudaril pomen enotnosti in pozval k razvoju tako imenovanega evropatriotizma. V luči spreminjajočih se svetovnih razmer je izpostavil, da je Evropa prostor, ki ga mnogi zavidajo, zato državljane poziva, naj ne dopustijo spodkopavanja evropskih vrednot ali negativnega prikazovanja povezave. Predsednik je v govoru, ki je bil predvajan na nacionalni televiziji ORF, poudaril nujnost reform in ohranjanja stabilnosti v trenutnem geopolitičnem okolju. Van der Bellen je v nagovoru izpostavil, da se svet sooča s kompleksnimi izzivi, ki zahtevajo skupen evropski odziv namesto zapiranja v nacionalne okvire. Njegove besede so usmerjene k utrjevanju zaupanja v institucije Evropske unije in spodbujanju državljanov k aktivni zaščiti demokratičnih standardov. Avstrijski predsednik meni, da je prav ponos na skupne dosežke celine ključen za premagovanje prihodnjih kriz.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Slovaški premier Robert Fico je v video novoletnem voščilu, ki ga je objavil na Facebooku, ponovno uporabil ruski jezik, s čimer je potrdil svojo zavezanost večvektorski zunanji politiki.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru podal podrobno oceno stanja v državi v letu 2025, pri čemer je izpostavil tako dosežke kot pomanjkljivosti češkega naroda. Predsednik je opozoril na globoko družbeno razdeljenost in poudaril pomen dela nevladnih organizacij, ki prispevajo k stabilnosti družbe. Poleg družbene kritike je Pavel izrazil ponos nad dosežki čeških športnikov, znanstvenikov in razvijalcev videoiger, hkrati pa je poudaril, da Češka republika ostaja ena najvarnejših in najbolj radodarnih držav na svetu. Poseben del govora je predsednik namenil prihajajoči politični ureditvi, saj je novi vladi zaželel uspeh pri njenem delu, vendar ob tem jasno napovedal, da bo njene korake in odločitve budno spremljal skozi celoten mandat. Državljane je pozval k medsebojni skrbi in si zaželel, da bi si kljub pritiskom vsakdanjih obveznosti znali vzeti čas za počitek. Nagovor odraža Pavlovo vlogo moralne avtoritete, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko zaupanje, hkrati pa ohranja zahteven odnos do političnih akterjev, kar se je pokazalo že pri njegovih prejšnjih zahtevah do mandatarja Andreja Babiša.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Predsednica grške stranke Plefsi Eleftherias (Pot svobode) Zoi Konstantopulu je v svojem novoletnem nagovoru ob prihodu leta 2026 izpostavila zavezanost k podpori vsem posameznikom, ki se borijo za svoje pravice in boljši jutri. V svojem sporočilu je poudarila željo, da bi bilo prihajajoče leto zmagovito za Grčijo, prihodnje generacije in ves svet. Posebno pozornost je namenila otrokom ter izrazila upanje po vzpostavitvi pravičnejšega sveta v prihodnje. Političarka je v nagovoru neposredno nagovorila grško javnost in poudarila svojo prisotnost ob strani tistih, ki se spopadajo z družbenimi izzivi. Sporočilo nosi močan poudarek na domoljubju in solidarnosti, hkrati pa utrjuje njeno podobo kot zaščitnice državljanov v boju proti sistemskim težavam. Njena izjava odraža politično usmeritev stranke, ki temelji na neposredni demokraciji in aktivizmu.

Predsednik grškega parlamenta Nikitas Kaklamanis je ob vstopu v leto 2026 prebivalcem Grčije in grški diaspori po svetu naslovil novoletno poslanico, v kateri je poudaril pomen narodne enotnosti. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi v prihajajočem letu vsi upi in pričakovanja državljanov dosegli svoj cilj, hkrati pa je izpostavil potrebo po skupnem nastopu naroda pri premagovanju prihodnjih izzivov. Kaklamanis je v sporočilu, namenjenem vsem Grkom, tako tistim v domovini kot tistim, ki živijo v tujini, zaželel predvsem zdravja in sreče. Njegove besede so odmevale kot poziv k solidarnosti in povezanosti, kar je v skladu s tradicionalnimi novoletnimi nagovori visokih državnih predstavnikov, ki skušajo v času praznikov krepiti nacionalno zavest in optimizem med prebivalstvom. Dogodek je bil v grških medijih zabeležen kot rutinski, a pomemben simbolni akt državnega vrha ob začetku koledarskega leta.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v svojem novoletnem nagovoru, namenjenem evropski javnosti, izpostavil Poljsko kot zgled za celotno celino. V videoposnetku, objavljenem ob prelomu leta, je Evropejcem zaželel, naj bodo v letu 2024 "kot Poljska – energični, pogumni in varni". Tusk je poudaril, da je izjemno ponosen na dosežke svoje države v preteklem letu, ter navedel deset razlogov, zakaj bi morala Poljska služiti kot model za preostalo Evropo. Premierov nastop so poljski mediji označili za nenavaden in netipičen, saj se je v svojem voščilu neposredno naslovil na vse državljane Evropske unije, ne le na lastne volivce. S sporočilom je želel poudariti novo vlogo Poljske na mednarodnem prizorišču in njeno stabilnost v času geopolitičnih izzivov. Tuskova retorika odraža ambicijo nove poljske vlade po močnejšem vplivu znotraj evropskih institucij in promociji poljskega modela upravljanja kot uspešnega odgovora na sodobne varnostne in gospodarske grožnje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je 1. januarja 2026 v predsedniški palači v Tajpeju nagovoril državljane in se udeležil tradicionalnega dviga zastave, kjer sta bila prisotna tudi predsednik vlade Cho Jung-tai in predsednik parlamenta Han Kuo-yu. Predsednik Lai in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta ob dnevu odprtih vrat osebno delila omejene izdaje novoletnih daril ter obiskovalcem zaželela mirno leto. Dogodek je minil v znamenju pozivov k preseganju političnih razkolov, kar je simbolizirala tudi prisotnost opozicijskih politikov, kot je Cheng Li-wun. Premier Cho Jung-tai je ob robu slovesnosti izpostavil ključne vladne prioritete za leto 2026, vključno s proračunom za nacionalno obrambo in vprašanji reforme pokojnin, ki so trenutno predmet ustavne presoje. Poudaril je, da bo vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča glede zakona o pokojninah za vojaško in policijsko osebje. Slovesnost se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, ki so se stopnjevale v preteklem letu, zato so bili poudarki na notranji koheziji in gospodarski odpornosti ključni elementi letošnjega novoletnega sporočila.