Nemčija se je v začetku leta 2026 uveljavila kot ključna vojaška zaveznica Ukrajine, saj je po umiku Združenih držav Amerike z mesta glavne dobaviteljice prevzela osrednjo vlogo pri opremljanju kijevskih sil. Nemški oborožitveni paket za leto 2026 vključuje sodobne sisteme zračne obrambe Iris-T SLM, protiletalske sisteme Skyranger 35 na šasijah tankov Leopard 1 ter 54 samohodnih havbic RCH 155. Poleg tega je Berlin financiral proizvodnjo 200 ukrajinskih havbic Bohdana, kar potrjuje dolgoročno strateško zavezništvo med državama v času, ko ruska vojska stopnjuje pritisk na vzhodu države. Na bojišču ukrajinske sile kljub silovitim ruskim napadom ohranjajo obrambne linije v okolici strateško pomembnega mesta Pokrovsk. Po poročilih ukrajinske vojaške skupine Vzhod so branilci v zadnjem dnevu odbili 44 ruskih jurišev, pri čemer so izvajali tudi omejene protinapade in čistilne operacije v samem mestu ter bližnjem Mirnogradu. Ruske sile so ob tem začele uporabljati nadgrajena brezpilotna letala Shahed, opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi, kar predstavlja novo grožnjo ukrajinskemu letalstvu. Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske je izpostavil naraščajočo vlogo tehnologije in poudaril, da so ukrajinski droni v decembru prvič nevtralizirali približno toliko ruskih vojakov, kot jih je Moskva v istem obdobju mobilizirala. Kljub temu pa visoka intenzivnost operacij in nenehni zračni napadi še naprej izčrpavajo ukrajinske zmogljivosti. Predsednik Volodimir Zelenski je v odziv na razmere izvedel kadrovske spremembe v vojaškem vrhu, kjer sta ključni vlogi prevzela Kirilo Budanov in Mihajlo Fedorov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Generalštaba Ukrajine in Združenih držav Amerike sta uradno uskladila ključen vojaški dokument, ki določa okvir prihodnje podpore ukrajinskim oboroženim silam. Po besedah namestnika načelnika generalštaba ukrajinske vojske Andrija Gnatova dokument obsega štiri sklope, ki se osredotočajo na dolgoročno sodelovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti države v spopadu z rusko agresijo. Usklajevanje na najvišji vojaški ravni med Kijevom in Washingtonom poudarja strateško naravo partnerstva, ki presega zgolj trenutno dobavo opreme. Dokument naj bi podrobneje opredelil logistično podporo, usposabljanje kadrov in integracijo sodobnih vojaških sistemov. Čeprav podrobnosti posameznih poglavij niso javno objavljene, sporazum predstavlja formalizacijo nadaljnjih korakov v vojaški pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo Ukrajini za ohranitev njene suverenosti.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da ne načrtuje zamenjave vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine Aleksandra Sirskega. Odziv predsednika je sledil intenzivnim ugibanjem v javnosti in medijih o morebitni razrešitvi Sirskega, ki so se pojavila v času obsežnih kadrovskih sprememb v najožjem krogu ukrajinskega vodstva. Zelenski je s tem poskušal stabilizirati razmere v vojaškem vrhu, medtem ko država nadaljuje obrambo pred rusko agresijo. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je predsednik izvedel več ključnih imenovanj v varnostnem in diplomatskem sektorju, vključno s premestitvijo Kirila Budanova na čelo predsedniškega urada. Kljub številnim rotacijam na strateških položajih Zelenski ohranja zaupanje v trenutno vojaško vodstvo, ki ga predstavlja Sirski. Poudaril je, da so kadrovske odločitve usmerjene v krepitev učinkovitosti države, vendar Sirski ostaja na svojem položaju kot ključna figura obrambne strategije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Ukrajinski obrambni minister Denîs Šmihal se je uradno zahvalil Romuniji za finančni prispevek v višini 50 milijonov evrov, ki bo namenjen krepitvi ukrajinske obrambe. Sredstva so bila dodeljena v okviru mehanizma, dogovorjenega z Združenimi državami Amerike, kar poudarja usklajeno mednarodno prizadevanje za podporo Kijevu v času trajajočih spopadov. Po navedbah ukrajinske strani je ta tranša finančne pomoči ključnega pomena za vzdrževanje obrambnih zmogljivosti države. Romunska vlada s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo aktivne zaveznice v regiji, medtem ko ukrajinski uradniki izpostavljajo, da je prav takšna neposredna podpora bistvena za stabilnost fronte. Finančna sredstva bodo po pričakovanjih uporabljena za nabavo vojaške opreme in logistično podporo oboroženim silam.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Kijev je prispela številčna delegacija visokih svetovalcev za nacionalno varnost iz več evropskih držav ter predstavnikov ključnih mednarodnih struktur. Namen obiska je priprava in usklajevanje krovnih varnostnih dokumentov, ki bodo določali prihodnje sodelovanje med Ukrajino in zahodnimi zaveznicami. O prihodu delegacije je v soboto, 3. januarja 2026, javnost obvestil ukrajinski minister za obrambo in sekretar Sveta za nacionalno varnost in obran (SNBO) Rustem Umerov. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo regije in krepitev obrambnih vezi, ki so se intenzivirale v zadnjem letu. Obisk se osredotoča na operativno izvajanje varnostnih jamstev in usklajevanje strategij v luči dolgotrajnega konflikta. Delegacija bo z ukrajinskimi uradniki razpravljala o konkretnih načrtih za obrambno pomoč in integracijo v zahodne varnostne sisteme, kar je neposreden odgovor na potrebo po spremembi evropske strategije, ki bi preprečila dolgotrajno izčrpavajočo vojno.

Avstrijske zvezne oborožene sile (Bundesheer) so v petek objavile letno bilanco, v kateri so delovanje v preteklem letu ocenile kot izrazito uspešno. Obrambna ministrica Klaudia Tanner je poudarila, da sta smer in hitrost uresničevanja razvojnega načrta 'Aufbauplan 2032+' ustrezni, kar vojski omogoča načrtovano modernizacijo in krepitev zmogljivosti. Ministrica je v uradni izjavi izrazila zadovoljstvo nad doseženim napredkom na vseh ravneh delovanja. Ključni poudarek poročila je namenjen kadrovski sliki, ki se po navedbah ministrstva vidno izboljšuje. V preteklem letu je izobraževanje za podčastnike in častnike začelo več kot 1.200 oseb, kar predstavlja pomemben prirast kadra in civilnih uslužbencev. Poleg povečanega zanimanja za vojaški poklic vojska beleži tudi upad števila prostovoljnih odhodov iz službe, kar kaže na večjo stabilnost znotraj obrambnega sistema. Vodstvo vojske te trende razume kot potrditev uspešnosti trenutnih reform in ukrepov za večjo privlačnost vojaškega poklica.