Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte je v Zagrebu zavrnil opozorila o resnosti groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije, medtem ko so razmere znotraj republikanske stranke na Floridi postale izjemno napete. Trumpove ponovne zahteve po prevzemu danskega avtonomnega ozemlja so se okrepile po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli in zavzetju tamkajšnjih naftnih polj. Čeprav Bela hiša uradno zagovarja pogajanja o nakupu, Trump ni izključil možnosti uporabe vojaške sile, kar bi po mnenju strokovnjakov pomenilo neposreden napad ene članice zveze NATO na drugo in potencialni konec zavezništva. Vzporedno s tem se na Floridi odvija oster boj za republikansko nominacijo za guvernerski stolček, kjer kandidat James Fishback izvaja agresivno kampanjo proti favoritu Byronu Donaldsu. Fishback, direktor hedge sklada, je prek družbenih omrežij objavil vrsto rasističnih žaljivk na račun Donaldsa in njegove družine, pri čemer ga je obtožil namere po preobrazbi države v »geto«. Kljub tem napadom Donalds ohranja prepričljivo prednost pred zasledovalcem, saj uživa močno podporo volilnega telesa, ki podpira Trumpovo politiko. Dogajanje odraža globoko polarizacijo znotraj ameriške politike in naraščajočo nestanovitnost v mednarodnih odnosih. Medtem ko Rutte poskuša pomiriti zaveznike s trditvami, da ni razloga za preplah, morebiten vojaški poseg na Grenlandiji ostaja resna varnostna dilema za celotno Evropo, vključno z Dansko, ki vztrajno zavrača kakršno koli razpravo o prodaji svojega ozemlja.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in vlada Grenlandije sta v ponedeljek napovedala tesnejše obrambno sodelovanje na območju Arktike, s čimer se želita odzvati na ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v zadnjih dneh stopnjeval napetosti z izjavo, da bodo Združene države Amerike otok prevzele "na takšen ali drugačen način", pri čemer ni izključil možnosti uporabe sile. Grenlandska vlada je te namere odločno zavrnila in poudarila, da prevzema pod nobenim pogojem ne bo sprejela. Medtem ko so evropski zavezniki, vključno z Nemčijo, izrazili zaskrbljenost nad Trumpovo retoriko, je Mark Rutte poskušal umiriti razmere in dejal, da zavezništvo ni v krizi. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom izrazil upanje, da enostranski vojaški premik ni resna možnost, temveč da gre za vprašanje skupnih varnostnih interesov na Arktiki. V Washingtonu so za ta teden predvideni pogovori med Rubiom ter vodilnima diplomatoma Danske in Grenlandije. Strateški pomen Grenlandije se povečuje zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji, kar Washington uporablja kot utemeljitev za svoje interese. Grenlandija se v luči ameriških pritiskov vse bolj zanaša na Nato, da bi ohranila svojo avtonomijo pod dansko krono. Napetosti znotraj zavezništva dosegajo kritično raven, saj Trumpove izjave o "reševanju Nata" ob hkratnih grožnjah zaveznici Danski povzročajo diplomatski pretres v Evropski uniji.

Republikanski kongresnik Randy Fine je v kongres Združenih držav Amerike vložil predlog zakona o aneksiji Grenlandije in njenem preoblikovanju v 51. ameriško zvezno državo. Pobuda predvideva pooblastilo predsedniku Donaldu Trumpu za izvedbo postopkov priključitve tega strateško pomembnega otoka, ki je trenutno pod dansko suverenostjo. Fine je ob vložitvi poudaril, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, saj ZDA ne smejo dopustiti, da bi nadzor nad Arktiko prevzele nasprotne velesile. Avtor zakona kot glavni razlog za tovrstno potezo navaja naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah bi ameriška kontrola nad Grenlandijo preprečila sovražnim državam, da bi si tam ustvarile uporišča, kar bi neposredno ogrozilo varnost Združenih držav Amerike. Predlog zakona tako Grenlandijo obravnava kot ključno strateško točko v prihodnjih geopolitičnih trenjih na severu. Novica sledi ponovnemu zanimanju predsednika Trumpa za nakup otoka, ki ga je v preteklosti že večkrat omenil kot potencialno koristno gospodarsko in vojaško naložbo. Čeprav Danska in grenlandska lokalna vlada doslej nista kazali zanimanja za prodajo ozemlja, ameriški republikanski krogi s tem zakonskim predlogom stopnjujejo pritisk za spremembo statusa otoka.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je na družbenem omrežju X objavil vrsto ironičnih komentarjev na račun namer ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nakupu oziroma priključitvi Grenlandije. Medvedjev je Trumpu svetoval, naj z operacijo pohiti, saj bi se lahko prebivalci otoka po njegovih navedbah na nenadnem referendumu odločili za priključitev k Rusiji. Po besedah ruskega politika bi Grenlandija v tem primeru postala 90. subjekt Ruske federacije, s čimer bi preprečili širitev ameriškega vpliva na tem območju. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil sarkastičen ton in Trumpu predlagal novo funkcijo vršilca dolžnosti predsednika Grenlandije, kar je neposredna referenca na Trumpovo samooklicano vlogo glede Venezuele. Prav tako je ruski politik izjavil, da bi ameriški zavzem otoka koristil svetovnemu podnebju, saj bi po njegovih trditvah omogočil uničenje domnevnih kriminalnih mrež v prestolnici Nuuk. V provokativni objavi je omenil tudi možnost zajetja evropskih voditeljev, vključno z Emmanuelom Macronom in Keirom Starmerjem, ki so izrazili podporo danski suverenosti nad otokom. Izjave nekdanjega ruskega predsednika prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Washingtonom, ko Donald Trump ponovno obuja zamisli o nakupu strateško pomembnega arktičnega otoka od Danske. Čeprav so navedbe o ruskem referendumu očitna satira, Medvedjev s takšnimi objavami nadaljuje svojo prakso ostre in pogosto žaljive retorike proti zahodnim zaveznikom. Gre za del širše strategije informacijskega spopada, s katero Moskva poskuša diskreditirati ameriško zunanjo politiko in vnašati razdor med članice zveze NATO.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelske občinske oblasti so sprožile postopke za potrditev gradnje dveh večjih nezakonitih naselbin v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, kar po mnenju analitikov pomeni strateško potezo za trajno ločitev mesta od Zahodnega brega. Osrednji del načrta predvideva izgradnjo približno 9.000 stanovanjskih enot na območju nekdanjega mednarodnega letališča, kar bi neposredno ogrozilo ozemeljsko celovitost palestinskih območij. Palestinski uradniki in mednarodni opazovalci so projekt označili za usodnega za možnost vzpostavitve neodvisne palestinske države. Načrtovana gradnja na severnem delu mesta bi prekinila ključne prometne in urbanistične povezave med severnim Jeruzalemom in preostalim delom Zahodnega brega. Izraelske oblasti kljub mednarodnim opozorilom nadaljujejo s širitvijo projektov, ki so po mednarodnem pravu nezakoniti. Ta korak še dodatno zaostruje napetosti v regiji, saj palestinska stran opozarja na sistematično izpodrivanje prebivalstva in spreminjanje demografske slike zasedenega ozemlja. Napovedi o širitvi naselbin prihajajo v času povečanih trenj glede prihodnosti upravljanja palestinskih ozemelj. Kritiki poudarjajo, da izraelska vlada izkorišča trenutne politične razmere za pospešitev projektov, ki so bili v preteklosti zaradi mednarodnega pritiska zamrznjeni. Izgradnja tako obsežnega naselja bi po mnenju strokovnjakov dejansko onemogočila rešitev dveh držav, ki jo zagovarja večina mednarodne skupnosti.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za New York Times izjavil, da sta Rusija in Kitajska osrednji tekmici ZDA v boju za vpliv na Grenlandiji. Trump je poudaril, da je popoln nadzor nad tem strateško pomembnim otokom za Washington psihološkega pomena, pri čemer je lastništvo ozemlja postavil nad veljavne mednarodne pogodbe. Po njegovih besedah bi se moralo mednarodno pravo v primeru ameriških interesov uporabljati selektivno, sam pa se vidi v vlogi končnega razsodnika pri določanju teh izjem. Trump je v pogovoru odkrito priznal, da se ne čuti zavezanega mednarodnemu pravnemu redu, in navedel, da njegovo moč omejuje zgolj njegova lastna moralna presoja. Takšne izjave so v mednarodni skupnosti, predvsem v Evropi, sprožile nove skrbi glede stabilnosti svetovne ureditve in varnostne arhitekture. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika pomeni novo stopnjo stopnjevanja napetosti, ki neposredno spodkopava temelje čezatlantskega sodelovanja in spoštovanja suverenosti držav. Njegove trditve o nujnosti prevzema Grenlandije so tesno povezane z njegovo širšo vizijo zunanje politike, ki temelji na neposrednem uveljavljanju moči brez ozira na uveljavljene diplomatske norme. Medtem ko so evropski zavezniki v preteklosti takšne predloge zavračali kot nerealne, Trumpova vztrajnost pri tej temi nakazuje, da bo vprašanje arktičnih ozemelj ostalo visoko na prednostnem seznamu njegove administracije, kar bi lahko privedlo do resnih trenj z Dansko in drugimi arktičnimi silami.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.