Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Grenlandske oblasti so se uradno odzvale na vnovične izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem pomenu otoka in jasno sporočile, da ne želijo postati del Združenih držav Amerike. Trump je večkrat poudaril, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost ZDA, predvsem zaradi naraščajoče ruske in kitajske vojaške prisotnosti v arktični regiji. Kljub ameriškim geopolitičnim interesom grenlandsko vodstvo vztraja pri svoji avtonomiji in zavrača kakršne koli načrte o priključitvi. Napetosti med Washingtonom in Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske, so se stopnjevale po vrsti diplomatskih pritiskov in Trumpovih napovedi o morebitnem nakupu otoka. Ameriška administracija na regijo gleda kot na ključno točko za obrambo pred vplivi konkurentov, medtem ko lokalno prebivalstvo in vlada v Nuuku izražata močno nasprotovanje ameriškim ambicijam. Gre za nadaljevanje Trumpove zunanje politike, ki temelji na uporabi gospodarske moči za uveljavljanje ameriških interesov v mednarodnem prostoru. Situacija je povzročila diplomatske premike tudi v Evropi, saj se Danska kot članica Nata sooča s pritiski svoje najtesnejše zaveznice, hkrati pa mora ščititi interese Grenlandije. Odziv otoka, da "nočejo biti Američani", jasno nakazuje na neuspeh poskusov Washingtona, da bi s silo ali kapitalom spremenil geopolitični zemljevid severnega Atlantika v času povečanih globalnih negotovosti.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Grenlandske politične stranke so v petek izrazile enotnost in ostro zavrnile predloge ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede nakupa tega arktičnega otoka. V skupni izjavi, ki jo je podpisalo pet strank v grenlandskem parlamentu Inatsisartut, so voditelji poudarili svojo identiteto in suverenost. Jasno so sporočili, da si ne želijo postati del Združenih držav Amerike niti ostati zgolj pod dansko upravo, temveč si prizadevajo za svojo grenlandsko identiteto. Politični vrh otoka je Združene države Amerike pozval h končanju razprav o morebitnem prevzemu ozemlja, ki so v zadnjih dneh povzročile diplomatsko trenje. Stranke so poudarile, da Grenlandija ni naprodaj in da so takšne ponudbe v nasprotju s sodobnimi načeli samoodločbe narodov. Odziv je bil usklajen in odločen, kar kaže na visoko stopnjo politične kohezije glede vprašanja neodvisnosti in zunanjih vplivov. Odnosi med Grenlandijo, Dansko in Združenimi državami Amerike ostajajo pod drobnogledom javnosti, saj Donald Trump vztraja pri strateškem pomenu otoka za ameriške interese na Arktiki. Grenlandski voditelji so s tem dejanjem utrdili svoje stališče, da bodo o prihodnosti otoka odločali izključno njegovi prebivalci, ne glede na geopolitične pritiske velikih sil.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Donald Trump je zaostril retoriko glede nakupa Grenlandije in izjavil, da bodo Združene države Amerike tam nekaj storile, "všeč jim bilo to ali ne". Dodal je, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", in s tem ponovil svoje grožnje, če ZDA ne bodo mogle kupiti Grenlandije. Trump je tudi zatrdil, da če ZDA ne bodo ukrepale, bi lahko to storili Rusija ali Kitajska.

Izraelska vojska je prerazporedila svoje sile ter okrepila obveščevalne in tehnološke zmogljivosti na zasedenem Zahodnem bregu z namenom zagotavljanja varnosti v novih naselbinah. Po poročilu Nacionalnega urada za obrambo zemlje in odpor proti naseljevanju se je proces širitve naselbin v lanskem letu odvijal z rekordno hitrostjo, saj so načrtovali ali zgradili približno 28.136 stanovanjskih enot. Med zadnjimi odobrenimi projekti so objekti v naselbinah Asfar, Jicar in Sanur, kar dodatno zaostruje razmere na terenu. Izraelske oblasti so v izjemno kratkem času uradno priznale več kmetijskih naselbin, med katerimi izstopa Har Bezek na strateški lokaciji južno od Dženina. Ta točka na nadmorski višini 713 metrov omogoča nadzor nad obalnimi mesti na zahodu in dolino reke Jordan na vzhodu. Postopek legalizacije te lokacije je trajal manj kot mesec dni, kar je po navedbah urada neobičajno hitro v primerjavi s prejšnjimi postopki, ki so trajali več let. S tem se kmetijska postojanka spreminja v stalno strateško nadzorno točko. Za zagotavljanje varnosti na teh območjih izraelska vojska trenutno uporablja 21 terenskih bataljonov, načrtuje pa se še premestitev dveh dodatnih elitnih enot. Poročilo poudarja, da tehnološka nadgradnja vključuje napredne sisteme za nadzor, ki naj bi olajšali širitev naselij in utrdili izraelsko prisotnost na spornih ozemljih. Mednarodna skupnost tovrstne dejavnosti večinoma označuje za nezakonite in oviro miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri vodenju zunanje politike čuti zavezanega zgolj svoji vesti in lastnim moralnim načelom, pri čemer je zavrnil avtoriteto mednarodnega prava. Trump je poudaril, da je njegova moč kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združenih držav Amerike omejena le z njegovo notranjo etiko, kar nakazuje na nadaljevanje politike ignoriranja uveljavljenih mednarodnih norm in institucij. Posebno pozornost je namenil vnovični izrazitvi želje po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Predsednik je posest tega otoka označil za "psihološko pomembno" in dejal, da lastništvo ozemlja prinaša prednosti, ki jih ni mogoče doseči zgolj s podpisovanjem dokumentov. Čeprav se je Trump izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje o morebitni uporabi vojaške sile za dosego tega cilja, je izrazil prepričanje, da to ne bo potrebno. Grenlandija je sicer strateško pomembna zaradi bogatih nahajališč surovinskih virov. V pogovoru se je dotaknil tudi odnosov z Venezuelo, kjer je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z novo vlado in vršilko dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez. Po njegovih besedah Caracas v celoti izpolnjuje ameriške zahteve. Kljub napetostim z Brusljem zaradi napovedi glede Grenlandije je Trump zatrdil, da se bo z Evropo vedno dobro razumel, hkrati pa je poudaril svojo vlogo pri preprečevanju vojaških spopadov in zaščiti človeških življenj.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val mednarodnih napetosti z izjavo, da Danska nima zgodovinske, pravne ali moralne avtoritete nad Grenlandijo. Po poročanju tujih medijev Trump Grenlandijo označuje za strateško pomembno ozemlje z velikimi rudnimi bogastvi, ki je zaradi redke poseljenosti in domnevno slabega upravljanja izpostavljeno vplivom Kitajske in Rusije. Zaradi teh navedb so se po svetu, zlasti v Združenih državah Amerike, močno povečala iskanja o selitvi na ta otok, medtem ko naj bi ameriški uradniki neuradno preučevali celo denarne spodbude za prebivalce v zameno za podporo odcepitvi od Danske. Danska vlada in oblasti v Nuuku so predloge o prodaji ali priključitvi otoka odločno zavrnile. Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo vsi pogovori potekati v skladu z mednarodnim pravom. Kljub temu Bela hiša Grenlandijo obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, saj bi taljenje arktičnega ledu lahko odprlo nove pomorske poti, ki bi skrajšale trgovinske povezave med Azijo in Severno Ameriko, hkrati pa povečale vojaški pomen regije. Analitiki opozarjajo, da Trumpov pristop, ki vključuje zanikanje danske suverenosti, predstavlja radikalen odklon od ustaljenih diplomatskih praks. Medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o morebitnih izplačilih v višini 100.000 dolarjev za posamezne Grenlandce, evropski zavezniki opozarjajo na nevarnost destabilizacije Arktike. Dogajanje odraža širšo geopolitično tekmo za naravne vire in strateško prevlado v severnih polarnih območjih, kjer podnebne spremembe spreminjajo dostopnost do prej nedostopnih surovin.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.