Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Evropska komisija po poročanju časnika Financial Times razpravlja o reformi širitvenega procesa, ki bi Ukrajini omogočila vstop v Evropsko unijo po dvostopenjskem modelu. Predlog predvideva, da bi Kijev na prvi stopnji pridobil status članice z omejenimi pravicami, kar pomeni, da država sprva ne bi imela polne glasovalne pravice na vrhovih in ministrskih zasedanjih. V zameno za to pospešeno pot naj bi bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravljen razmisliti o ozemeljskih popustih v okviru morebitnega mirovnega načrta, s čimer bi zagotovili varnostno in politično stabilnost države znotraj evropskega bloka. Načrt vključuje postopen dostop do enotnega trga, kmetijskih subvencij in razvojnih skladov, ki bi bili Ukrajini na voljo šele po izpolnitvi določenih pogojev, a bi te pogoje izpolnjevala že kot formalna članica. Evropski uradniki poudarjajo, da so bila trenutna pravila za vstop oblikovana pred več kot tridesetimi leti in niso več primerna za trenutne geopolitične razmere. Zagovorniki reforme trdijo, da gre za zgodovinsko priložnost, ki zahteva večjo prožnost pri širitvi Unije. Kljub temu predlog v nekaterih prestolnicah držav članic povzroča precejšnjo zaskrbljenost. Kritiki opozarjajo, da bi poenostavitev postopkov in model "članstva brez glasovalne pravice" lahko negativno vplivala na stabilnost celotne povezave in spodkopala pravice drugih držav kandidatk. Opozorila se nanašajo predvsem na nepredvidene posledice hitrega vključevanja tako velike in gospodarsko specifične države v evropski institucionalni okvir, kar bi lahko povzročilo notranja neskladja v Evropski uniji.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo spremenila namer ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema tega avtonomnega danskega ozemlja. Po besedah tiskovne predstavnice odločitve evropskih držav nimajo nobenega vpliva na strateške cilje administracije Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa naj bi še naprej razvijala načrte, ki vključujejo možnost nakupa ali drugačnega načina prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim otokom v Arktičnem oceanu. Izjava Bele hiše prihaja kot odgovor na okrepljeno vojaško prisotnost nekaterih evropskih zaveznic, ki so v zadnjem obdobju povečale svojo aktivnost v regiji, kar mnogi razumejo kot poskus zaščite suverenosti Kraljevine Danske. Kljub temu da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono, Donald Trump vztraja pri svoji viziji, ki jo utemeljuje z nacionalno varnostjo in gospodarskimi interesi Združenih držav Amerike. Washington s tem sporočilom utrjuje svoje stališče, da zunanje geopolitične poteze evropskih sil ne bodo omejevale ameriških ambicij na severu.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Vse večje število prebivalcev Ukrajine je zaradi utrujenosti od dolgotrajnega konflikta pripravljeno sprejeti ozemeljske ustopke v zameno za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški časnik The New York Times poroča, da se javno mnenje spreminja predvsem zaradi poslabšanih življenjskih razmer, ki so jih povzročili obsežni izpadi električne energije in splošna izčrpanost prebivalstva. Po navedbah kijevskega pravnika Vladimirja Dorodka ljudje čutijo vse večji pritisk in si želijo končanja sovražnosti. Podatki kažejo, da se je delež Ukrajincev, ki so pripravljeni na kompromise glede državnih meja, v primerjavi z letom 2022 potrojil. Časnik ob tem izpostavlja, da so se takšna razpoloženja okrepila v zadnjih mesecih, ko so se pogoji za vsakdanje bivanje močno poslabšali. Čeprav ukrajinsko vodstvo uradno vztraja pri povrnitvi vseh ozemelj, pritiski javnosti in humanitarne razmere ustvarjajo nov politični okvir za morebitna prihodnja pogajanja. Medtem ko nekateri poročajo o možnosti referenduma o ozemeljskih vprašanjih pod določenimi pritiski, so se v mednarodnih diplomatskih krogih že pojavile informacije o morebitnih razpravah o ustopkih. To nakazuje na premik v dojemanju konflikta znotraj ukrajinske družbe, kjer mir postaja prioriteta pred popolno ozemeljsko celovitostjo, ki je bila v ospredju na začetku ruske invazije.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Ruska vojska je po 1.422 dneh vojne v Ukrajini sporočila, da so ukrajinske enote začele zapuščati svoje položaje v regiji Harkov na vzhodu države. Po navedbah ruskih varnostnih struktur naj bi se ukrajinske sile umikale in za seboj puščale minska polja. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov je ob tem izpostavil, da so ruske sile v prvi polovici januarja 2025 zasedle več kot 300 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar po ruskih trditvah predstavlja nadaljevanje uspešne ofenzive. Zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Ukrep je nujen za stabilizacijo oskrbe z električno energijo, saj so nenehni udari na omrežje povzročili obsežne prekinitve dobave po vsej državi. Poleg energetskih izzivov je Zelenski napovedal tudi korenite spremembe v sistemu mobilizacije, s čimer želi Kijev okrepiti svoje obrambne zmogljivosti v luči ruskih ozemeljskih pridobitev. Medtem ko se razmere na bojišču zaostrujejo, je Kijev obiskala vodja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva, kar je njen prvi obisk v ukrajinski prestolnici od leta 2023. Obisk poudarja pomen finančne podpore Zahoda v času, ko se Ukrajina spopada s hkratno energetsko krizo in vojaškimi pritiski na vzhodni fronti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ponovil ruska stališča o nadaljevanju operacij do dosege zastavljenih ciljev.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.