Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da bodo Združene države Amerike 1. februarja 2026 uvedle desetodstotne carine na uvoz vsega blaga iz osmih evropskih držav. Ukrep bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem opozoril, da se bo carinska stopnja 1. junija 2026 zvišala na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o popolnem ameriškem nakupu Grenlandije. Odločitev za uvedbo povračilnih ukrepov je posledica nasprotovanja omenjenih držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Grenlandija in Danska sta že večkrat poudarili, da otok ni naprodaj, evropske zaveznice pa so nedavno na zahtevo Danske tja napotile tudi vojaško osebje. Trump po drugi strani trdi, da je Grenlandija zaradi svoje lege in bogatih nahajališč rudnin ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Najnovejše napetosti dodatno spodkopavajo lani sklenjene trgovinske dogovore med Washingtonom in Brusljem. Čeprav so ZDA julija 2025 zabeležile rekordne prihodke od carin v višini 150 milijard dolarjev, strokovnjaki opozarjajo, da bodo novi ukrepi močno prizadeli evropsko izvozno gospodarstvo in povišali cene za ameriške potrošnike. Napovedana poteza predstavlja novo fazo v Trumpovi protekcionistični politiki, ki je v preteklosti že vključevala grožnje zaveznicam, kot sta Indija in celotna Evropska unija.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Grenlandija se je v zadnjih tednih iz obrobne teme prelevila v osrednje vprašanje svetovne politike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil zanimanje za nakup tega strateško pomembnega otoka. Naraščajoče zanimanje velesil za največji otok na svetu poganjajo predvsem podnebne spremembe, ki odpirajo nove pomorske poti, ter izjemen dostop do kritičnih surovin in redkih zemeljskih kovin. Poleg gospodarskih interesov igra ključno vlogo tudi varnostna arhitektura zveze NATO, v kateri ima otok zaradi svoje lege v Arktičnem oceanu neprecenljiv položaj. Kraljevina Danska, pod katero Grenlandija spada kot avtonomno ozemlje, je ameriške ponudbe odločno zavrnila in poudarila, da otok ni naprodaj. Pravni strokovnjaki izpostavljajo, da je danska suverenost nad otokom mednarodnopravno izjemno trdna, kar je v arktičnem prostoru, kjer so ozemeljske težnje pogoste, redkost. Kljub temu se v javnosti pojavljajo različni scenariji za razplet krize, ki segajo od tesnejšega gospodarskega sodelovanja do morebitnih novih oblik avtonomije, vendar analitiki opozarjajo, da bi nekatere rešitve lahko postale trajna past za lokalno prebivalstvo. Za Združene države Amerike Grenlandija ne predstavlja le ozemeljske širitve, temveč ključno obrambno točko pred vplivi Rusije in Kitajske v regiji. Grenlandija za Dansko pomeni pomemben del nacionalne identitete in prestiža v mednarodnem okolju, hkrati pa avtonomna vlada v Nuuku vse bolj teži k večji gospodarski neodvisnosti. Trenutna situacija je močno obremenila odnose med Københavnom in Washingtonom, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno sodelovanje znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Skupina pripadnikov nemškega Bundeswehra je v sodelovanju z vojaki drugih evropskih držav začela izvidniško misijo na Grenlandiji. Namen operacije je podrobna raziskava te arktične otoka, ki postaja vse pomembnejša strateška točka v luči globalnih varnostnih sprememb in krepitve prisotnosti zavezništva Nato na severu. Raziskovalna misija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti in poudarja pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktičnem oceanu. Hkrati z vojaškimi premiki na severu so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump vztraja pri svoji strogi politični usmeritvi in znova grozi z uvedbo novih carin na uvoz izdelkov iz Evrope. Te napovedi vnašajo negotovost v čezatlantske odnose in bi lahko vplivale na prihodnje gospodarsko sodelovanje med zavezniki, medtem ko se Evropa trudi okrepiti lastno obrambno in zunanjepolitično neodvisnost. Operacija na Grenlandiji odraža širšo strategijo nemških oboroženih sil, ki so nedavno začele tudi s postopki za povečanje nabora kadrov. Povezava med krepitvijo vojaške pripravljenosti doma in aktivnim izvidovanjem na strateško pomembnih območjih kaže na resnost razmer, v katerih se trenutno nahaja evropska obrambna politika. Misija bo predvidoma trajala več tednov, zbrani podatki pa bodo ključni za nadaljnje delovanje zavezniških sil v regiji.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril retoriko glede svojih načrtov za aneksijo Grenlandije in zagrozil z uvedbo novih carin državam, ki bi se uprle njegovim priključitvenim nameram. V petkovi izjavi v Beli hiši je poudaril, da je pripravljen uporabiti trgovinske ukrepe kot kazen za tiste države, ki ne bodo sledile ameriškim interesom glede tega strateškega otoka. Njegove izjave so povzročile nov val zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti, zlasti v Evropski uniji, kjer nekatere države članice že preventivno krepijo svojo vojaško prisotnost na območju. Napetosti so se stopnjevale po neuspešnih diplomatskih pogovorih v začetku leta, ko je Washington vztrajal pri strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost ZDA. Trumpova administracija trdi, da bi brez ameriškega nadzora nad Grenlandijo to ozemlje lahko prevzeli Rusija ali Kitajska, kar naj bi predstavljalo neposredno grožnjo zahodnemu zavezništvu. Danska, pod katero ozemlje spada, je v odgovor na prejšnje grožnje že izdala ukaze svoji vojski za zaščito suverenosti, kar stopnjuje možnost neposrednega konflikta. Medtem ko se vodstvo Evropske unije uradno še vedno odziva zadržano in poskuša situacijo prikazati kot manj resno, pa dejanski premiki enot in najnovejše grožnje s carinami kažejo na resno gospodarsko in politično krizo med ZDA in njihovimi tradicionalnimi zavezniki. Grožnja s carinami neposredno cilja na države, ki podpirajo dansko suverenost nad otokom, kar bi lahko močno zamajalo temelje svetovne trgovine in stabilnost znotraj zveze NATO.

Sirska vojska je vstopila v obrobje severnih mest, potem ko so kurdske sile sporočile, da se bodo umaknile iz tega območja. Vojaška vozila so bila opažena v mestih Dier Hafar in Maskana. Pred tem so sirijske oblasti objavile prvo uradno priznanje kurdskih narodnih pravic po letu 1946.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.

Avstralija, Kanada in Filipini so izvedli skupne zračne obrambne vaje v spornem območju Južnega kitajskega morja, kjer Kitajska izvaja pritisk na filipinske ladje in letala. Vaje so potekale blizu spornega otoka Second Thomas Shoal. Hkrati so Filipini opozorili Kitajsko, da bo vsak poskus vkrcanja ali vleke filipinske vojaške ladje, ki je nasedla na tem območju, predstavljal prestop 'rdeče črte'. Opozorilo sledi zaznavanju povečane kitajske pomorske aktivnosti okoli spornega območja.