Francoska vlada je potrdila osnutek zakona o avtonomiji Korzike, kljub temu, da ni upoštevala vseh priporočil državnega sveta. Predlog ustavne spremembe naj bi bil parlamentu predstavljen jeseni. Ta korak je sprožil razkol znotraj vlade, saj nekateri ministri, kot je François Rebsamen, predlog ocenjujejo kot kompromis, medtem ko drugi, kot je Bruno Retailleau, izražajo nestrinjanje. Razprave o morebitnih spremembah besedila glede na priporočila državnega sveta so bile prenesene na parlament, kar zahteva predvsem desnica.

Polemika je izbruhnila v Združenih državah Amerike, potem ko je CNN v poročanju o streljanju v New Yorku storilca opisal kot 'morebitno belega', kljub kasnejšim podatkom in fotografijam, ki so kazale drugače. Medtem ko Lifezette.com in nekateri komentatorji, povezani z gibanjem MAGA (Make America Great Again), obtožujejo CNN širjenja lažnih novic in pristranskosti, Mediaite.com brani CNN, češ da je bil opis temeljen na zgodnjih policijskih informacijah, ki jih je v živo posredoval nekdanji uradnik NYPD. Ta incident je sprožil razburjenje in obtožbe o zanemarjanju dejstev med privrženci MAGA, hkrati pa ponovno osvetlil medijsko poročanje in politične delitve v državi.

Dve italijanski spletni publikaciji osvetljujeta različne družbene in politične pojave. Electomagazine.it opaža ponoven pojav meščanstva v luči evropskih in svetovnih dogodkov, ki se odziva z neodobravanjem. Lantidiplomatico.it pa kritizira 'woke' protiklerikalizem, ki se, po mnenju avtorja, prepozno zaveda dogajanja v Gazi in je preveč osredotočen na znanost, potrošnjo in aktualne trende.

Politiki iz CDU, Zelenih in FDP so pozvali k opazovanju zavezništva BSW s strani nemškega urada za varstvo ustave, saj ga vidijo kot "vhodna vrata za ekstremizem". Istočasno se razvnema debata o politizaciji ustavnega sodišča. Poskus namestitve dveh ideološko pristranskih levičarskih pravnic na mesto ustavnih sodnic je bil kritiziran kot poskus levice, da bi lahko določala zvezno politiko tudi brez politične večine. Lorenz Gösta Beutin iz Levice se upira predlogu Wolfram Weimerja, ki si prizadeva poenostaviti izbiro sodnikov ustavnega sodišča, da bi omejil vpliv "ekstremistov" v Bundestagu. Beutin se boji za demokracijo in "ekstremiste" vidi drugje.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Utahu, guverner Spencer Cox opozarja, da je še prezgodaj govoriti o motivu. Kljub temu je poudaril, da je imel 22-letni osumljenec levičarska politična prepričanja in ni bil naklonjen Kirku. Kirk je bil umorjen na začetku turneje po kampusih, kjer bi moral razpravljati s študenti o politiki in izobrazbi. Njegovo politično delovanje se je osredotočalo na vprašanje, kakšna bi morala biti izobrazba.

V Združenih državah Amerike so se pojavile razprave po domnevnem političnem atentatu na mladega konservativnega organizatorja in medijsko osebnost Charlieja Kirka. Po poročilih naj bi ga ubil 22-letni 'antifašist'. Dogodek je sprožil odzive, vključno z izjavami o možnih resnih posledicah. Razprave se osredotočajo na naraščajočo politično polarizacijo in vlogo univerz pri spodbujanju ideologij, ki vodijo v nasilje.

Pred osmimi meseci so se študenti v Srbiji združili pod zahtevo po resnici in pravici. Vendar pa so med protesti prišli na dan ideološki razkoli in pojav nacionalističnih simbolov, kar je postavilo pod vprašaj, ali je mogoče doseči spremembe brez ohranitve enotnosti med protestniki.

Madžarsko levico je razklala uprizoritev domnevnega streljanja premierja Viktorja Orbána na koncertu Majke, saj so nekateri to dejanje obsodili, medtem ko so se drugi, vključno z Magyarjem Péterjem, pridružili taboru zagovornikov. Koncertni škandal je povzročil razburjenje in pokazal na globoke delitve znotraj madžarske opozicije.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica predstavniškega doma ZDA, je napovedala, da se bo upokojila iz kongresa po dolgi politični karieri. Demokratski kandidati so zmagali v Virginiji in New Jerseyju, s poudarkom na naraščajočih cenah energije. V Georgii so demokrati zasedli dva sedeža v državni komisiji za javne službe, kar kaže na preusmeritev pozornosti na energetsko učinkovitost.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Guverner Utaha, Spencer Cox, je izjavil, da osumljenec za streljanje na konservativnega aktivista Charlieja Kirka ne sodeluje z oblastmi, medtem ko druge osebe, vključno s sostanovalcem, sodelujejo. Cox je poudaril, da ima osumljenec, 22-letnik, ideologijo, ki se razlikuje od njegove konservativne družine, in da je bil 'radikaliziran'. Poleg tega je imel osumljenec romantičnega partnerja, ki je v procesu tranzicije iz moškega v žensko. Nekdanji sekretar za promet Pete Buttigieg je izjavil, da to dejanje škoduje vsem Američanom.

Napetosti znotraj Republikanske stranke glede preiskave Jeffreyja Epsteina so se stopnjevale na Capitol Hillu. Predsednik Predstavniškega doma Mike Johnson je napovedal, da Predstavniški dom ne bo ukrepal glede objave datotek pred avgustovskimi počitnicami, kar je sprožilo kritike in ugibanja o Trumpovem izmikanju vprašanjem o Epsteinu. Medtem ko je Trump zavrnil vprašanja o Epsteinu kot 'lov na čarovnice', so demokrati izvajali pritisk za objavo datotek, kar je dodatno zaostrilo razmere. Preiskava Ghislaine Maxwell, Epsteinove sodelavke, in domnevni tajni posnetki, ki bi lahko razkrili Trumpov resnični odnos z Epsteinom, so prav tako v središču pozornosti. Kritiki menijo, da Trumpov strah pred objavo teh datotek izhaja iz morebitnih razkritij, ki bi lahko škodila njegovi politični karieri in povzročila delitve v MAGA bazi.

V Minneapolisu so se razplamteli protesti in politične razprave po strelskem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Videoposnetek dogodka razkriva, da je agent pristopil k vozilu žrtve z agresivnimi ukazi in poskusom nasilnega odpiranja vrat, preden je prišlo do usodnih strelov. Dogodek je v ameriški javnosti povzročil globok razkol, saj kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile, medtem ko zagovorniki organov pregona poudarjajo nevarnosti, s katerimi se soočajo agenti na terenu. Na televizijski postaji Fox News je v oddaji The Five prišlo do ostre izmenjave mnenj med komentatorji glede narave protestov. Medtem ko liberalna stran poudarja državljansko pravico do upora proti brutalnosti, konservativni komentatorji protestnike označujejo za radikalce, ki ogrožajo javni red in mir. Razprava se je razširila tudi na vprašanje ideološke polarizacije v državi, kjer nekateri avtorji celo predlagajo ponovno zarisovanje meja med zveznimi državami kot rešitev za nepremostljive razlike med liberalnimi in konservativnimi okolji. Incident v Minneapolisu se dogaja v času zaostrenih razprav o pooblastilih službe ICE in splošni policijski taktiki v Združenih državah Amerike. Analitiki opozarjajo, da tovrstni dogodki krepijo občutek ogroženosti med prebivalci v t.i. modrih in rdečih zveznih državah, kar vodi v selitve prebivalstva na podlagi politične pripadnosti ali celo v gibanja za odcepitev določenih okrožij od matičnih zveznih držav zaradi nezadovoljstva z lokalno politiko.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka na univerzi Utah Valley, so se pojavile različne teorije in preiskave. Medtem ko so nekateri mediji hiteli kriviti "levico", so se pojavile informacije o morebitnih radikalnih levičarskih povezavah osumljenca, kar je sprožilo nacionalni varnostni alarm. FBI je kmalu po atentatu sporočil, da je osumljenec v priporu, kar se je izkazalo za napačno. Kongres bo zaslišal direktorja FBI Kash Patela glede poteka preiskave in morebitnih nepravilnosti. Dogodek je sprožil razpravo o naraščajoči politični nasilnosti in polarizaciji v ZDA.

V Minneapolisu in drugih ameriških mestih se nadaljujejo protesti in ostre politične razprave po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Do incidenta je prišlo, ko je aktivistka s svojim vozilom zbila zveznega uslužbenca, kar je sprožilo val kritik na račun ravnanj zveznih organov in hkrati obsodbe nasilnih metod protestnikov. Medtem ko levičarski mediji in aktivisti poudarjajo brutalnost organov pregona, konservativni komentatorji opozarjajo na nevarno retoriko, ki spodbuja civilne nemire. Guverner Minnesote Tim Walz je v luči dogodkov aktiviral narodno gardo in v svojih izjavah namignil na zgodovinske trenutke državljanske vojne, kar je v javnosti sprožilo mešane odzive. Republikanski predstavniki in konservativni mediji so guvernerja obtožili hujskanja k uporu in namernega stopnjevanja napetosti. Na drugi strani so se v javnosti pojavile razprave o profiliranju zaposlenih v agenciji ICE, pri čemer so nekateri analitiki izrazili zaskrbljenost nad kulturo nasilja znotraj agencije. Kljub poročanju o nasilnih soočenjih med protestniki in zveznimi agenti nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da razmere ne bodo prerasle v širši državljanski konflikt. Poudarjajo, da gre za globoko polarizacijo ameriške družbe, kjer obe strani dogodek izkoriščata za utrjevanje svojih političnih pozicij. Razprava se je razširila tudi na vprašanje zakonitosti priseljevanja in pooblastil zveznih agentov na lokalni ravni.

Ciprian Ciucu, podpredsednik PNL, je odgovoril Sorinu Grindeanuju (PSD) glede morebitne koalicije PNL-USR za župana Bukarešte. Ciucu je poudaril, da temelji njuna koalicija na sporazumu o upravljanju, ne na volilnem dogovoru, in da bo PNL imela lastnega kandidata za župana. Poleg tega sta PSD in PNL zavrnili predloge Nicușorja Dana za vodstvo SRI in SIE, Gabriela Zbârceaja in Mariusa Lazurca, ker naj bi ju podpiral AUR.

Po atentatu na ustanovitelja Turning Point USA, Charlieja Kirka, so se oglasili različni politiki. Guverner Utaha, Spencer Cox, je atentat označil za neposreden napad na Ameriko. Senator Lindsey Graham je dejal, da je šlo za napad na politično gibanje. Senator Mark Kelly je izjavil, da se Donald Trump po atentatu ni trudil poenotiti države. Medtem so se pojavile kritike na račun guvernerjev Gavina Newsoma in J.B. Pritzkerja, ki naj bi pred atentatom promovirala šale o smrti Donalda Trumpa.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.