Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je v ponedeljek poudaril, da si Grenlandija aktivno prizadeva za krepitev vezi z Združenimi državami Amerike, vendar je hkrati zavrnil strahove državljanov pred neposrednim ameriškim prevzemom otoka. Do premierjevega odziva je prišlo po tem, ko so v javnosti odjeknile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem interesu za ta arktični otok. Nielsen je v svojem nagovoru odločno zavrnil primerjave z Venezuelo ali drugimi politično nestabilnimi regijami ter izpostavil avtonomijo Grenlandije. Evropske sile so v razpravi podprle ozemeljsko celovitost Grenlandije in Danske, premier pa je poskušal pomiriti notranjepolitične napetosti, ki so nastale zaradi geopolitičnih ambicij Washingtona. Čeprav Grenlandija ostaja odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, Nielsen zagotavlja, da vprašanje suverenosti ni predmet pogajanj. Vlada v Nuuku se tako trudi ohraniti ravnovesje med koristnim partnerstvom z ZDA in ohranjanjem ustavne ureditve pod dansko krono.

Po dramatični vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, so se v mednarodni skupnosti pojavili močni diplomatski odzivi. Medtem ko čavistični režim v Venezueli ohranja strog nadzor nad pretokom informacij v državi, so voditelji Mehike, Kolumbije in Grenlandije javno izrazili nasprotovanje ameriškemu posegu. Svoje stališče so utemeljili s potrebo po spoštovanju nacionalne suverenosti in zavračanjem pritiskov iz Washingtona, ki so sledili odstranitvi Madura z oblasti. Posebno pozornost je vzbudil previden in zadržan odziv Indije, ki v diplomatskih krogih sproža ugibanja o prihodnji usmeritvi indijske zunanje politike. Indijska vlada se je izognila neposredni obsodbi ali podpori ameriškemu dejanju, kar so kritiki označili za pomanjkanje jasne vizije. Medtem so venezuelske oblasti v domovini še dodatno poostrile cenzuro, da bi preprečile širjenje nemirov po padcu dolgoletnega voditelja, ki je bil po zajetju prepeljan v zapor v New Yorku.

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike konec tedna zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da bi dejanja Združenih držav lahko pomenila kršitev mednarodnega prava ter postavila nevaren precedens za prihodnje odnose med državami. ZDA so svojo akcijo branile, medtem ko so številne države, vključno z zaveznicami, kritizirale uporabo sile in opozorile na nedotakljivost meja. Napetosti so se dodatno stopnjevale zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nakazal možnost razširitve vojaških dejavnosti na Kolumbijo in Mehiko pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Poleg tega je Trump ponovil svojo namero o prevzemu danskega ozemlja Grenlandije, kar je Danska ostro zavrnila. Predstavnica Danske je poudarila, da se o nedotakljivosti meja ni mogoče pogajati, ter pozvala k spoštovanju suverenosti vseh držav, vključno z Venezuelo, kjer nobena država ne bi smela vplivati na politične izide z grožnjo ali uporabo sile.

Združeni narodi niso prejeli uradnih obvestil Združenih držav z razlago razlogov za vojaško operacijo na ozemlju Venezuele. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je izjavil, da je Venezuela dosegla še eno zmago v Varnostnem svetu ZN, ker je zasedanje potekalo brez manipulacij in dvojnih standardov glede nedavnega napada ZDA.

Veleposlanik Islamske republike Iran pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo domnevno ugrabitev izvoljenega predsednika Nicolasa Madura in prve dame Cilie Flores. Iranski predstavnik je dejanja Združenih držav Amerike označil za grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Po njegovih besedah Washington hinavsko izraža podporo venezuelskemu ljudstvu, medtem ko poskuša svojo notranjo zakonodajo postaviti nad mednarodni pravni red. Iravani je v svojem nagovoru v New Yorku zavrnil vse neutemeljene obtožbe, ki jih je ameriška stran v okviru zasedanja usmerila proti Teheranu. Iran se je s tem uradno pridružil državam, ki zahtevajo spoštovanje suverenosti Venezuele in obsojajo, kot so se izrazili, imperialistično agresijo. Iranska stran poudarja, da gre pri aretaciji venezuelskega predsednika za nedopusten poseg v notranje zadeve neodvisne države, ki ogroža stabilnost v celotni latinskoameriški regiji.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Ruski veleposlanik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je na nujnem zasedanju Varnostnega sveta ZN ameriško dejanje v Venezueli označil za akt oborožene agresije in mednarodni rop. Izrazil je razočaranje nad ameriško diplomacijo in upanje, da bo mednarodna skupnost ocenila ravnanje ZDA z vidika mednarodnega prava.

Britanski premier Keir Starmer in predstavniki Evropske unije so izrazili odločno podporo Danski pri obrambi njene suverene posesti Grenlandije. Odziv sledi ponovnemu pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj otok postane del Združenih držav Amerike. Starmer je poudaril, da London stoji ob strani Københavnu, medtem ko je Evropska unija Washington opomnila na nujnost spoštovanja načel ozemeljske celovitosti v mednarodnih odnosih. Diplomatska napetost se je stopnjevala po Trumpovih izjavah, ki so oživile razprave o morebitnem ameriškem nakupu otoka, kar je danska vlada že v preteklosti označila za nesmiselno. Evropski zavezniki so v odzivih poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj Danskega kraljestva. Skupni nastop Londona in Bruslja odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti na Arktiki in spoštovanje suverenosti evropskih držav pred enostranskimi težnjami ameriške administracije.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo namere o aneksiji Grenlandije, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Do nove zaostritve prihaja neposredno po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so ameriške sile pridržale predsednika Nicolása Madura. Danska premierka Mette Frederiksen je v odzivu ostro zavrnila ameriške težnje in pozvala Trumpa, naj preneha z grožnjami zgodovinski zaveznici, ob tem pa poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do priključitve samoupravnega danskega ozemlja. Britanski premier Keir Starmer je izrazil polno podporo danski kolegici in poudaril, da lahko o usodi otoka odločata le Grenlandija in Kraljevina Danska. Podporo danski suverenosti sta izrazila tudi finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre, s čimer se je oblikovala enotna nordijska in evropska fronta proti ameriškim ozemeljskim ambicijam. Starmer se je obenem odzval na dogodke v Venezueli, kjer se je zavzel za mirno predajo oblasti, vendar se je izognil neposredni oceni zakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja. Evropska unija ostaja v svojem odzivu previdna, medtem ko se napetosti znotraj zveze NATO zaradi Trumpovih nepredvidljivih zunanjepolitičnih potez stopnjujejo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da Kitajska odločno nasprotuje kakršnemu koli tujemu vmešavanju v notranje zadeve Irana. Tiskovni predstavnik ministrstva je v ponedeljek poudaril, da Peking zavrača zunanje pritiske in posege v suverenost države. Odziv kitajske diplomacije je sledil po nedavnih grožnjah in trditvah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Irana. Kitajska stran je izpostavila pomen spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav, pri čemer so poudarili, da bi morali vsi mednarodni akterji delovati v smeri stabilnosti v regiji namesto stopnjevanja napetosti. Peking v svojih izjavah sicer ni neposredno poimenoval vseh vpletenih strani, vendar so bile izjave podane v kontekstu stopnjevanja retorike iz Washingtona. Kitajska in Iran sicer ohranjata močne gospodarske in diplomatske vezi, ki so se v zadnjih letih še okrepile.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je ostro odzvala na nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Na novinarski konferenci je poudarila, da ameriška celina ne pripada nikomur in da enostranski vojaški ukrepi ne smejo postati temelj mednarodnih odnosov. Čeprav je izrazila pripravljenost za sodelovanje z Združenimi državami Amerike, je odločno zavrnila kakršno koli podrejenost ali vmešavanje v notranje zadeve Mehike in regije. Napetosti v Latinski Ameriki so se stopnjevale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump po vrnitvi s Floride zagrozil še več državam v regiji. Trump je potrdil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve nove oblasti, kar je sprožilo val kritik po vsej celini. Mehiška stran vztraja pri suverenosti držav in poudarja, da je kolonialna miselnost v sodobnem času nesprejemljiva, medtem ko se razmere v Karibih in Južni Ameriki po aretaciji Madura vztrajno zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, sprožil nov val diplomatskih napetosti z napovedmi o ozemeljskih težnjah do Grenlandije. Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na Trumpove ponovljene izjave, da Združene države Amerike potrebujejo ta polavtonomni teritorij, in ga pozvala k opustitvi groženj s prevzemom nadzora. Nordijska država je izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškimi vojaškimi ambicijami, ki so se okrepile po spektakularni operaciji v Južni Ameriki. Poleg Grenlandije se je na seznamu držav pod pritiski Trumpove administracije od sobote znašlo še pet drugih držav in ozemelj. Trump trdi, da ima za morebitna posredovanja utemeljene razloge, kar je v Evropi povzročilo precejšen preplah. Diplomatski krogi opozarjajo, da so grožnje resne in da bi lahko pomenile korenito spremembo v mednarodni politiki glede suverenosti držav. Situacija v Venezueli, kjer ZDA zdaj neposredno upravljajo z državo do zagotovitve prehoda oblasti, služi kot precedens, ki povečuje nezaupanje med zavezniki v okviru zveze NATO.

Danska vlada in prebivalci Grenlandije so izrazili močno zaskrbljenost spričo ponovnih izjav novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu za nakup te strateško pomembne arktične otoke. Čeprav so danske oblasti že v preteklosti takšne predloge zavrnile kot nesmiselne, so zadnje grožnje z uvedbo carin in diplomatski pritiski povzročili stanje pripravljenosti v Københavnu in Nuuku. Prebivalci otoka poudarjajo, da niso naprodaj, hkrati pa priznavajo, da se morajo pripraviti na morebitne zaostritve odnosov. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Dansko bi lahko vplivale na varnostno dinamiko v Arktiki, kjer imajo ZDA ključne vojaške objekte, kot je letalsko oporišče Thule. Grenlandski politiki so poudarili, da je njihova suverenost neodtujljiva, vendar se zavedajo, da bi nepredvidljiva zunanja politika Washingtona pod Trumpovim vodstvom lahko povzročila gospodarsko in politično škodo državi, ki je del danskega kraljestva.

Britanski premier Keir Starmer se je odzval na ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Starmer je v uradni izjavi poudaril, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno prebivalstvo tega otoka in Kraljevina Danska. Britanska vlada je s tem jasno stopila na stran svoje zaveznice v zvezi Nato in zavrnila kakršno koli vmešavanje tretjih strani v suverenost danskega ozemlja. Napetosti so narasle po tem, ko je Donald Trump ponovno obudil svojo idejo o nakupu Grenlandije, kar je sprožilo diplomatski spor. Starmer je izpostavil, da nihče drug nima pravice določati usode tega strateško pomembnega območja v Arktičnem oceanu. Odziv Londona odraža širšo zaskrbljenost evropskih zaveznic nad zunanjo politiko Washingtona, ki bi lahko vplivala na stabilnost severnega Atlantika in arktične regije.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ostro zavrnila ponovne zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po nakupu oziroma prevzemu Grenlandije. Kopenhagen je Washingtonu poslal jasno sporočilo, da otok, ki uživa avtonomijo pod dansko krono, ni naprodaj. Spor se je zaostril po poročilih, da Trumpova administracija v svojem načrtovanju ne popušča, kar je v danski politiki sprožilo val ogorčenja in potrebo po odločnem diplomatskem odzivu. Ameriška stran je svoje interese utemeljila z vprašanji nacionalne varnosti, vendar so danski uradniki takšen pristop označili za nesprejemljiv in nerealističen. Napetosti med zaveznicama znotraj zveze NATO so se povečale, saj Danska poudarja suverenost grenlandskega ljudstva. Poznavalci razmer ocenjujejo, da so neposredne besede danske premierke nujne, saj naj bi bile edini način komunikacije, ki ga ameriški predsednik v tem kontekstu upošteva.