Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatski spor z Dansko, potem ko je javno potrdil interes Združenih držav Amerike za priključitev Grenlandije. Po posredovanju v Venezueli in aretaciji tamkajšnjega voditelja Madura so Trump in njegovi tesni sodelavci na družbenih omrežjih objavili vrsto spornih izjav, s katerimi so stopnjevali pritiske na Köbenhavn. Trump je svoje zahteve podkrepil s posmehljivimi komentarji na račun dánske suverenosti, kar je povzročilo oster odziv v severni Evropi. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ameriške izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do prilaščanja delov dánske kraljevine. Pri tem so Dansko enotno podprle tudi Švedska, Norveška in Finska, ki so Trumpove ambicije označile za nesprejemljive. Frederiksenova je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami proti zgodovinsko tesni zaveznici, in poudarila avtonomijo grenlandskega ljudstva.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Po napadu na Venezuelo in aretaciji predsednika Nicolása Madura je Trump nakazal zanimanje za nove operacije ZDA v suverenih državah Latinske in Srednje Amerike. Med drugim je omenil Kolumbijo kot "lepo idejo" in dejal, da je Kuba blizu propada. Ponovno je omenjal tudi Grenlandijo in Mehiko. Trump je opozoril Venezuelo pred morebitnim drugim napadom, če se ne bo "prav obnašala".

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na ponovljene izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Frederiksenova je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ter poudarila, da razprave o aneksiji nimajo nikakršnega smisla. Danska vlada je jasno sporočila, da avtonomno ozemlje pod dansko krono ni naprodaj, takšne diplomatske pritiske pa označila za neprimerne. Odziv predsednice vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo Atlantic, v katerem je znova izrazil željo po strateški razširitvi ameriškega ozemlja na Arktiko. Kljub temu da so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za ta strateško pomemben otok, je trenutna danska administracija zavzela neomajno stališče pri zaščiti svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Incident je povzročil precejšnje napetosti v sicer tesnih diplomatskih odnosih med Københavnom in Washingtonom, hkrati pa je sprožil razprave o mednarodnem pravu in spoštovanju avtonomije manjših narodov.

Venezuelski zunanji minister je v uradni izjavi poudaril, da Nicolás Maduro ostaja legitimni predsednik države, kljub poročilom o njegovem izginotju oziroma domnevni ugrabitvi s strani sil Združenih držav Amerike. Po besedah ministra državne institucije še naprej delujejo nemoteno, vlada pa vztraja pri kontinuiteti Madurove oblasti. Izjava prihaja v času globoke politične negotovosti, ko so se v javnosti pojavila vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti in politične stabilnosti. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so začele krožiti informacije o vojaški operaciji ZDA, uperjeni proti predsedniku in njegovi soprogi. Venezuelski državni vrh si prizadeva ohraniti nadzor nad situacijo, medtem ko opozicija in mednarodna skupnost pozorno spremljata dogajanje v Caracasu. Uradne oblasti v Venezueli vsakršne poskuse zamenjave oblasti označujejo za nelegitimne in pozivajo k spoštovanju ustavnega reda države.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

V zadnjih izjavah ameriške administracije so se okrepile napovedi o neposrednem vmešavanju v upravljanje Venezuele, kar kritiki in analitiki označujejo za priprave na nezakonito okupacijo države. Predsednik Združenih držav Amerike je na tiskovni konferenci 3. januarja jasno izrazil namero, da bodo ZDA prevzele ključno vlogo pri vodenju te južnoameriške države, kar je sprožilo val zaskrbljenosti med venezuelsko diasporo in zagovorniki mednarodnega prava. Takšna retorika državo obravnava kot lastnino oziroma objekt zunanje politike, ne pa kot suvereno entiteto. Analize poudarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti, kjer se diplomatski pritiski in gospodarske sankcije spreminjajo v odkrite namere po neposredni nadvladi. Poročilo organizacije Venezuelanalysis izpostavlja, da so tovrstne napovedi v nasprotju z načeli samoodločbe narodov in bi lahko vodile v dolgotrajen konflikt ter dodatno destabilizacijo regije. Odzivi vključujejo opozorila pred humanitarnimi in političnimi posledicami, ki bi jih prinesla morebitna zunanja vojaška ali administrativna prisotnost na venezuelskem ozemlju.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označila za "upro" oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Po njenih besedah je administracija Donalda Trumpa s temi dejanji ponovno prestopila meje dopustnega v mednarodnih odnosih in neposredno kršila suverenost neodvisne države. Kirchnerjeva trdi, da so obtožbe o trgovini z drogami zgolj pretveza za uresničevanje geopolitičnih interesov Združenih držav Amerike. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izpostavila, da je glavni motiv za ameriško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi svetovnimi zalogami konvencionalne nafte. Kirchnerjeva je dogajanje označila za nevarno kršitev mednarodnega prava, ki spominja na pretekle zgodovinske intervencije v Latinski Ameriki. Njena odzivnost sledi zaostritvi razmer, potem ko je Washington sprožil prikrite operacije in napade na venezuelska plovila v Karibskem morju.

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.