Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je v svoji objavi na družbenem omrežju X opozoril, da bi bila morebitna namestitev vojaških sil Evropske unije v Ukrajini lahko uporabljena za načrtne provokacije proti Ruski federaciji. Po njegovem mnenju bi prisotnost britanskih in francoskih enot na ukrajinskem ozemlju sprožila odštevanje do neizogibnega napada, ki bi ga Zahod nato pripisal Moskvi. Takšen scenarij naj bi služil kot povod za nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Rusijo in zahodnimi zaveznicami. Armstrongove trditve dopolnjujejo širšo razpravo o varnostnih jamstvih, ki jih zahteva uradni Kijev. Analitiki ob tem poudarjajo, da bi neposredna vojaška prisotnost članic Evropske unije in zveze Nato korenito spremenila naravo vojne, saj bi Rusija tovrstne premike razumela kot neposredno vmešavanje v konflikt. To bi po mnenju kritikov povečalo nevarnost neposrednega spopada med svetovnimi velesilami, kar bi imelo nepredvidljive posledice za evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Nemški medij NachDenkSeiten kritizira ARD zaradi domnevno proruskega poročanja o Ukrajini, posebej glede dogodkov v Odesi, in opozarja na nevarnost propagande, ki lahko vodi v nasilje in vojno. Medtem pa Freitag.de analizira razpravo o nemških varnostnih garancijah za Ukrajino, ki jo predlaga CDU, ter opozarja na zgodovinske vzporednice in morebitno eskalacijo zaradi pozabljanja na poseben odnos z Rusijo. Članek sprašuje, ali bi nemški vojaki v Ukrajini odvračali Rusijo.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori, medtem ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skorajšnjega konflikta.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav so v soboto obiskali Kijev, kjer so s predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori državi. Srečanje se je odvilo v času stopnjevanja diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Pogovori so služili kot pripravljalna faza za prihajajoči vrh voditeljev, na katerem bodo poskušali doseči napredek pri implementaciji mirovnih načrtov. Delegacije so se osredotočile na konkretne mehanizme za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji in obnovo uničene infrastrukture. Ukrajinska stran je poudarila pomen hitre integracije v zahodne varnostne strukture, medtem ko so zavezniki preučevali možnosti za dodatno finančno pomoč. Obisk v Kijevu potrjuje tesno usklajenost mednarodne skupnosti z administracijo predsednika Zelenskega, ki je nedavno preoblikoval svojo najožjo ekipo, da bi okrepil obrambni in varnostni sektor pred ključnimi pogajanji.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, zveze Nato in Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, za katerega ukrajinske oblasti trdijo, da je že 90-odstotno usklajen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izrazil upanje, da bodo dokumenti o varnostnih jamstvih dokončno usklajeni v prihodnjih dneh, ko se bodo pogovori nadaljevali v Parizu, vrhunec pa dosegli na srečanju voditeljev v ZDA do konca januarja. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, Zelenski poudarja, da se bo Ukrajina še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Diplomatski proces se bo prihodnji teden preselil v Francijo, kjer bodo o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori razpravljali evropski voditelji. Na kijevskem srečanju je prek video povezave sodeloval tudi ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, čeprav je dogajanje delno zasenčil ameriški napad v Venezueli. Trenutno ključne točke ostajajo vprašanja ozemeljske celovitosti, članstva v Natu in prihodnje ureditve varnostnih razmerij v regiji.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

V Kijev je prispela številčna delegacija visokih svetovalcev za nacionalno varnost iz več evropskih držav ter predstavnikov ključnih mednarodnih struktur. Namen obiska je priprava in usklajevanje krovnih varnostnih dokumentov, ki bodo določali prihodnje sodelovanje med Ukrajino in zahodnimi zaveznicami. O prihodu delegacije je v soboto, 3. januarja 2026, javnost obvestil ukrajinski minister za obrambo in sekretar Sveta za nacionalno varnost in obran (SNBO) Rustem Umerov. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo regije in krepitev obrambnih vezi, ki so se intenzivirale v zadnjem letu. Obisk se osredotoča na operativno izvajanje varnostnih jamstev in usklajevanje strategij v luči dolgotrajnega konflikta. Delegacija bo z ukrajinskimi uradniki razpravljala o konkretnih načrtih za obrambno pomoč in integracijo v zahodne varnostne sisteme, kar je neposreden odgovor na potrebo po spremembi evropske strategije, ki bi preprečila dolgotrajno izčrpavajočo vojno.