Združeno kraljestvo je napovedalo razvoj novega balističnega raketnega sistema, namenjenega ukrajinskim obrambnim silam za bolj učinkovito zoperstavljanje ruskim napadom. Po navedbah britanske vlade bodo nove rakete sposobne nositi bojne glave z maso 200 kilogramov in bodo dosegle cilje na razdalji več kot 500 kilometrov. Ta poteza pomeni pomembno nadgradnjo vojaške pomoči, ki jo London zagotavlja Kijevu v boju proti ruski agresiji. Britanski uradniki so ob tem poudarili, da razvoj takšnega orožja pošilja jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu o koncu nekaznovanosti za napade na ukrajinsko ozemlje. Novi sistem bo Ukrajini omogočil ciljanje strateških objektov globoko v ozadju sovražnih linij, kar bi lahko bistveno vplivalo na potek vojne in dinamiko na bojišču. Projekt je del širšega prizadevanja zahodnih zaveznic za dolgoročno krepitev ukrajinske vojaške moči. Britanska stran podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in uporabe sistema še ni razkrila, vendar pa objava odraža zaostrovanje britanske politike do Moskve. Zmogljivosti z dosegom nad 500 kilometrov presegajo večino orožja, ki ga je Zahod do sedaj dobavil Ukrajini, kar poudarja ključno vlogo Združenega kraljestva kot ene vodilnih podpornic Kijeva v trenutnem konfliktu.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Združeno kraljestvo je uradno potrdilo razvoj novega raketnega sistema dolgega dosega z imenom Nightfall, ki je namenjen krepitvi ukrajinske obrambe v vojni proti Rusiji. Program, o katerem so prvič poročali že lani, zdaj pa ga je britanska vlada formalno potrdila, bo Ukrajini omogočil izvajanje napadov v globino nasprotnikovega ozemlja. Gre za strateški korak, s katerim London neposredno podpira vojaška prizadevanja Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall pa ne služi zgolj potrebam Ukrajine, temveč bo služil tudi kot temelj za razvoj prihodnjih britanskih zmogljivosti za udarce dolgega dosega. Britansko obrambno ministrstvo je poudarilo, da bodo izkušnje in tehnološki napredek pri razvoju te balistične rakete vključeni v dolgoročno vojaško strategijo Združenega kraljestva. Podrobnosti o specifikacijah orožja in časovnici dobave ostajajo zaupne, vendar gre za enega najpomembnejših projektov vojaške pomoči Ukrajini doslej. Britanska vlada je odločitev o razvoju novega orožja objavila v nedeljo, s čimer je še dodatno utrdila svojo vlogo ene ključnih zaveznic Kijeva. Analitiki ocenjujejo, da uvedba tovrstnega orožja pomeni pomembno stopnjevanje tehnične podpore, saj balistične rakete Ukrajini zagotavljajo večjo ognjeno moč in sposobnost prebijanja nasprotnikove zračne obrambe. Odločitev odraža prizadevanja Zahoda, da Ukrajini zagotovi trajnejše in naprednejše rešitve za dolgotrajen konflikt.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru poudaril, da ruska agresija na Ukrajino v polnem obsegu zdaj traja že toliko časa, kot je trajala vojna nacistične Nemčije proti Sovjetski zvezi. S to primerjavo je opozoril na izjemno razsežnost in izčrpavajočo naravo trenutnega konflikta, ki še naprej zahteva ogromne človeške in materialne vire. Zelenski je ob tem pozval mednarodne partnerje k okrepljenemu sodelovanju in dodatnim prispevkom v okviru programa PURL. Posebej je izpostavil potrebo po hitrejši dobavi raketnih sistemov in streliva, pri čemer je dejal, da se potrebne rakete še vedno nahajajo v evropskih skladiščih, namesto da bi bile na fronti, kjer bi lahko pomagale pri obrambi države. Ukrajinski voditelj je s svojimi izjavami ponovno skušal spodbuditi zahodne zaveznike k bolj odločnemu ukrepanju, saj se Ukrajina spopada z dolgotrajno vojno izčrpavanja. Poudarek na zgodovinski vzporednici z drugo svetovno vojno služi kot opomin mednarodni javnosti o resnosti razmer na evropskih tleh in nujnosti neprekinjene vojaške podpore.

Britanski obrambni minister John Healey je med obiskom v Kijevu izjavil, da bi, če bi imel možnost izbrati koga za ugrabitev po vzoru predsednika Venezuele Nicolasa Madura, izbral ruskega predsednika Vladimirja Putina. Healeyjeva izjava je bila objavljena v časniku The Telegraph.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Slovaški državni vrh, ki ga sestavljajo predsednik Peter Pellegrini, predsednik vlade Robert Fico in predsednik parlamenta Richard Raši, je v Bratislavi uradno potrdil, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške pomoči Ukrajini. Odločitev vključuje prepoved napotitve slovaških vojakov na ukrajinsko ozemlje, tudi v primeru morebitnega premirja ali varnostnih jamstev. Poleg tega je država zavrnila sodelovanje pri jamstvih za posojila, ki jih Ukrajini namenja Evropska unija. Predsednik Pellegrini je v izjavi ob 33. obletnici ustanovitve Slovaške republike poudaril popolno soglasje s politiko premiera Fica. Slovaška se bo v prihodnje omejila izključno na zagotavljanje humanitarne pomoči in ne bo sodelovala v nobenih vojaških pobudah za podporo Kijevu. Ta poteza pomeni dokončen odmik od prejšnjih politik države, ki je bila v začetku konflikta med pomembnimi podpornicami ukrajinske obrambe. Slovaški voditelji so izpostavili, da njihova prioriteta ostaja nacionalna varnost in preprečevanje neposredne vpletenosti v oboroženi spopad. Odločitev o zavrnitvi finančnih jamstev za evropska posojila bi lahko povzročila dodatna trenja znotraj struktur Evropske unije, kjer se Slovaška vse pogosteje spopada s kritikami zaradi svoje nove zunanjepolitične usmeritve.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je evropske voditelje označil za "neumne vladarje" in jih posvaril pred morebitno napotitvijo mednarodnih sil v Ukrajino. Njegove grožnje so neposreden odziv na razprave, ki so potekale na nedavnem vrhu t. i. koalicije dobre volje za Ukrajino v Parizu, kjer so zahodni zavezniki preučevali možnosti za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu. Medvedjev je v svojem sporočilu poudaril, da bi kakršna koli neposredna vpletenost evropskih vojaških sil povzročila stopnjevanje konfliktov, pri čemer je zagrozil s ponovitvijo silovitih zračnih napadov na Kijev, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh. Retorika ruskega uradnika odraža zaostrene odnose med Moskvo in evropskimi prestolnicami, ki so se po pariškem srečanju še dodatno ohladili zaradi ruskega nasprotovanja povečani zahodni prisotnosti v regiji. Incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije ustrahovanja članic Evropske unije in zveze Nato, s katero želi Kremelj preprečiti dejavnejšo vlogo Zahoda na bojiščih v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine pred ruskimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski piloti, ki upravljajo z ameriškimi lovskimi letali F-16, so opozorili na neustreznost usposabljanja, ki so ga prejeli od inštruktorjev zveze Nato. Po poročanju revije Military Watch Magazine piloti trdijo, da taktike zahodnega zavezništva niso prilagojene realnim razmeram na bojišču v spopadu z rusko vojsko. Glavna težava naj bi bila v tem, da so se zahodne sile desetletja pripravljale na operacije v okoljih, kjer imajo popolno premoč v zraku, kar pa v Ukrajini ne drži. Vojaški analitiki izpostavljajo, da se ukrajinske letalske sile spopadajo z naprednimi ruskimi prestrezniki, kot so letala družine Suhoj, ki predstavljajo resno grožnjo za zastarele različice F-16. Piloti poudarjajo, da so naučeni manevri in doktrine v praksi težko izvedljivi, saj Rusija uporablja močne sisteme zračne obrambe in elektronsko vojskovanje, ki omejujejo učinkovitost zahodne tehnologije. Zaradi tega se ukrajinske sile spopadajo s težavami pri integraciji teh letal v svoj obrambni sistem. Kritika leti predvsem na togost Natovih programov usposabljanja, ki naj ne bi upoštevali specifičnosti ukrajinskega bojišča. Ukrajinski vojaki opozarjajo, da bi morali inštruktorji prilagoditi svoje metode dejstvom, da ukrajinska stran nima stalne zračne podpore in se mora zanašati na gverilsko taktiko v zraku, da bi se izognili uničenju s strani tehnološko močnejšega nasprotnika.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kanadska zvezna vlada je odobrila napotitev vojaških sil v odročno staroselsko skupnost Pimicikamak Cree Nation v provinci Manitoba, kjer se prebivalci spopadajo s hudimi posledicami izpada električne energije in ekstremnega mraza. Zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi in okvar na kanalizacijskem sistemu je bilo več tisoč ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Ministrica za izredne razmere Eleanor Olszewski je v petek potrdila, da bo specializirana ekipa oboroženih sil zagotovila potrebno strokovno oceno stanja in svetovalno podporo lokalnim oblastem. Kriza v skupnosti se je stopnjevala po daljšem obdobju brez elektrike, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo popolno ohromitev osnovne infrastrukture. Vojaška pomoč bo usmerjena predvsem v tehnično sanacijo in vzpostavitev pogojev za vrnitev prebivalcev, saj so trenutne razmere v naselju neprimerne za bivanje. Lokalne oblasti so že pred prihodom vojske razglasile izredne razmere, saj lastna sredstva niso več zadoščala za obvladovanje humanitarne stiske. Napotitev vojske poudarja ranljivost odročnih severnih skupnosti v Kanadi na ekstremne vremenske pojave in pomanjkljivosti v njihovi infrastrukturi. Gre za eno večjih evakuacij staroselskega prebivalstva v zadnjem obdobju, pri čemer bo uspeh vojaške misije ključen za preprečitev dolgotrajne razseljenosti prebivalcev Pimicikamak Cree Nation.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.