Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Izključil je možnost pomilostitve za venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Opozoril je tudi Nigerijo zaradi genocida nad kristjani. Trump je izjavil, da Rusijo v okviru zveze NATO najbolj skrbijo Združene države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Donald Trump naj bi bil po lastnih besedah zelo jezen, ko je od Vladimirja Putina izvedel za napad ukrajinskih sil na rusko rezidenco v Novgorodski oblasti. Obstajajo tudi ugibanja, da Trump ob srečanju z Zelenskim ni bil seznanjen z načrtovanim napadom. Evropski uradniki imajo nizka pričakovanja glede srečanj med Trumpom in Zelenskim. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in ne zaupa Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. V ZDA se pojavljajo izjave o morebitni vpletenosti Evropske unije v napad na Putinovo rezidenco, kar naj bi kazalo na popolno podrejenost Zelenskega evropskim politikom.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.