Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je ostro odzval na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Hrvaško, Albanijo in Kosovo obtožil vzpostavitve vojaškega zavezništva, usmerjenega proti srbskemu narodu. Božinović je v uradni izjavi poudaril, da si Hrvaška prizadeva za mir, stabilnost in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana. Kot članica Evropske unije in zveze Nato Hrvaška deluje v okviru mednarodnih standardov, ki po besedah ministra ne vključujejo agresivnih namer proti sosednjim državam. Napetosti med Beogradom in sosednjimi prestolnicami so se zaostrile po seriji Vučićevih izjav, v katerih je sosednje države obtožil usklajenega delovanja proti srbskim interesom. Hrvaška stran je te trditve označila za neutemeljene in poudarila pomen evropske poti za celotno regijo. Diplomatski spor odraža globoko nezaupanje in nestabilne odnose, ki še naprej obremenjujejo varnostno arhitekturo na Balkanu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k deeskalaciji retorike.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Premier Slovenije, Robert Golob, se je soočil s kritikami po hitri napovedi referenduma o izstopu Slovenije iz zveze NATO. Hkrati je predsednik Kolumbije, Gustavo Petro, poudaril potrebo po prekinitvi odnosov z NATO in ustanovitvi nove vojaške zveze, saj se želi Kolumbija distancirati od evropskih držav, vpletenih v vojaško agresijo.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

ZDA in njeni evropski zavezniki so začeli razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu konflikta z Rusijo. ZDA naj bi Ukrajini zagotovile podporo v primeru prihodnjega napada Rusije, kar nakazuje na morebitno vključitev Washingtona v sistem varnostnih jamstev kot del prihajajočega načrta za prekinitev ognja.

Srečanje zaveznikov Ukrajine v Parizu, vključno z evropskimi in ameriškimi predstavniki, je poudarilo usklajenost med Washingtonom, Kijevom in Evropo glede varnostnih jamstev. Osnutek izjave s pariškega vrha razkriva, da bodo varnostna jamstva vključevala zavezujoče obveznosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je udeležil srečanja 'Koalicije voljnih' v Parizu, kar je del širših prizadevanj za oblikovanje skupnega ukrajinskega, evropskega in ameriškega stališča.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ruska federacija je uradno naznanila, da so nove hipersonične rakete orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, prešle v aktivno uporabo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve tega raketnega sistema v zavezniški Belorusiji, kar predstavlja neposredno krepitev zmožnosti Moskve za napade na cilje po celotni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti je ta poteza namenjena odvračanju morebitnih groženj Zahoda v primeru širitve konflikta. Istočasno so ruske zračne sile nad moskovsko regijo nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je bilo pet namenjenih neposredno nad prestolnico. Kljub stopnjevanju napetosti in kazanju vojaške moči ruski pogajalci zatrjujejo, da si še naprej prizadevajo za preboj v mirovnih pogajanjih, ki bi končala vojno v Ukrajini. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani hkrati z diplomacijo stopnjujeta intenzivnost povračilnih ukrepov in vojaških operacij na terenu.