Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v četrtek ob prihodu v Bejrut izjavil, da si Iran ne želi vojne z Izraelom ali Združenimi državami Amerike, vendar je v celoti pripravljen na morebitne povračilne ukrepe, če bo država znova napadena. Med dvodnevnim obiskom v Libanonu se bo Aragči posvetoval z libanonskimi uradniki o zaostrovanju groženj s strani Izraela in regionalni varnosti. Po njegovih besedah je Teheran pripravljen na vse mogoče scenarije, hkrati pa ostaja odprt za pogajanja glede svojega jedrskega programa, pod pogojem, da ti temeljijo na vzajemnosti. Obisk poteka v času izjemno napetih odnosov v regiji, kjer Aragči poudarja, da iranska politika ne stremi k stopnjevanju konfliktov, temveč k zaščiti nacionalnih interesov. Zunanji minister je na letališču Rafika Haririja poudaril, da so pripravljeni na dialog z Washingtonom, če bodo pogajanja potekala v okviru spoštovanja preteklih dogovorov in iranske suverenosti. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj obe strani krepita svojo retoriko in vojaško pripravljenost. Diplomatska prizadevanja Irana v Libanonu odražajo poskus stabilizacije regionalnih zavezništev po nedavnih neposrednih spopadih z Izraelom. Aragči je izpostavil, da Iran kljub pretekli škodi na svoji infrastrukturi ne namerava popustiti pri ključnih strateških vprašanjih. Libanonska stran pričakuje podrobnejša pojasnila o iranskih načrtih za preprečevanje nadaljnjih sovražnosti, ki bi lahko destabilizirale celotno regijo Bližnjega vzhoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Združene države Amerike obtožil, da se oddaljujejo od zaveznikov in kršijo mednarodna pravila. Njegove izjave so sledile poročilom o Trumpovem poskusu nakupa Grenlandije in domnevnem načrtovanju sankcij proti francoskim sodnikom.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.