Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek razkril osnutek novega zdravstvenega načrta, katerega osrednji cilj je znižanje cen zdravil na recept in zavarovalnih premij. Predlog, ki ga je predsednik poimenoval "Veliki zdravstveni načrt", vključuje povečanje preglednosti cen in neposredna izplačila državljanom za zdravstvene varčevalne račune. Trump je ob tem pozval kongres, naj čim prej sprejme ustrezno zakonodajo, s katero bi kodificirali dogovore o cenah, ki jih je Bela hiša sklenila s farmacevtskimi podjetji. Objava načrta prihaja v času, ko se republikanci soočajo z močnim političnim pritiskom zaradi naraščajočih stroškov zdravstvene oskrbe, ki so se dodatno zvišali po izteku določenih subvencij. Strategija administracije temelji na prepričevanju javnosti, da se življenjski stroški znižujejo, kar je ključno vprašanje za volivce pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Predsednik je prav tako napovedal strožji nadzor nad velikimi zavarovalnicami in zahteval njihovo večjo odgovornost. Kljub ambicioznim napovedim izvedba načrta v celoti ostaja odvisna od zakonodajne potrditve v kongresu. Kritiki in analitiki opozarjajo, da gre za politični manever, ki sovpada s koncem obdobja odprtih vpisov v zdravstveno zavarovanje po sistemu Obamacare v večini zveznih držav. Predlog se osredotoča predvsem na dostopnost in transparentnost, vendar za zdaj ostaja na ravni okvira brez podrobnih tehničnih specifikacij o dolgoročnem financiranju.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 uvrstila projekt ureditve osrednjega operacijskega bloka in enote za intenzivno terapijo v Splošni bolnišnici Izola. Celotna naložba je ocenjena na približno 34,4 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost, država pa bo k projektu prispevala 24 milijonov evrov. Projekt je ključnega pomena za posodobitev zdravstvene infrastrukture na obalnem območju, saj so obstoječi prostori zastareli in ne zadoščajo več sodobnim standardom oskrbe. Načrtovana prenova bo potekala v več fazah, zaključek celotne investicije pa je predviden do konca leta 2028. Z uvrstitvijo v državne razvojne programe so zagotovljeni stabilni viri financiranja, kar bo omogočilo nemoteno izvedbo javnih naročil in gradbenih del. Nova infrastruktura bo izboljšala pogoje za delo medicinskega osebja in povečala varnost pacientov, ki potrebujejo najzahtevnejšo obravnavo. Sredstva bodo namenjena tako gradbeno-obrtniškim delom kot tudi nabavi sodobne medicinske opreme, s katero bodo opremili nove operacijske dvorane in prostore intenzivne nege. Izolska bolnišnica, ki pokriva širšo regijo slovenske Istre, bo s to posodobitvijo dolgoročno rešila prostorsko stisko na najvitalnejših oddelkih ustanove.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Francoski zdravniki zasebniki in zasebne klinike so nadaljevali obsežno stavko, ki naj bi trajala do 15. januarja. Zaradi protesta so se bolniki po vsej državi spopadali z velikimi težavami pri pridobivanju terminov tako pri splošnih zdravnikih kot pri specialistih. Mouvement de grève, ki zajema širok spekter zdravstvenih storitev, povzroča resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema, saj so številne ordinacije ostale zaprte. Stavka je neposreden odziv na predlagane ukrepe v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki vključujejo zniževanje tarif in stroge finančne omejitve. Zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se v primeru nujnih stanj obrnejo na dežurne službe ali številko nujne pomoči, vendar opozarjajo na preobremenjenost javnih bolnišnic. Sindikati in zdravniška združenja vztrajajo pri svojih zahtevah in opozarjajo, da bodo vladni načrti ogrozili kakovost oskrbe in dostopnost zdravstvenih storitev. Do zaostritve odnosov je prišlo po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za zdravje, ki je celo zagrozilo z možnostjo rekvizicij oziroma prisilnega vpoklica zdravnikov na delovna mesta, da bi zagotovili minimalno oskrbo prebivalstva.

Avstrijska socialdemokratska stranka (SPÖ) je v sklopu novega vladnega programa predlagala, da bi morali zasebni zdravniki brez koncesije, tako imenovani Wahlärzte, del svojih zmogljivosti nameniti obravnavi bolnikov z javnim zdravstvenim zavarovanjem. Po načrtu, ki ga je v javnosti predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ulrike Königsberger-Ludwig, bi zasebniki 10 do 15 odstotkov svojega časa delali po tarifah javne zdravstvene blagajne. Ukrep naj bi najprej temeljil na prostovoljni bazi prek klicne številke 1450, v primeru nezadostnega odziva in vrzeli v oskrbi pa bi uvedli obvezne kvote. Predlog je nemudoma naletel na oster odpor v zdravniških krogih. Podpredsednik avstrijske zdravniške zbornice Edgar Wutscher je načrte označil za popolnoma nesmiselne in poudaril, da živijo v svobodni državi, kjer zasebni zdravniki ostajajo zasebni. Po njegovem mnenju so takšna pričakovanja nerealna in neizvedljiva v praksi, saj bi neposredno posegala v svobodno gospodarsko pobudo zdravnikov, ki se niso odločili za pogodbeno razmerje z javno zavarovalnico. Nova vladna koalicija, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos, je tovrstne namere sicer že zapisala v koalicijsko pogodbo pod geslom poštenega prispevka k javnemu zdravstvenemu sistemu. Cilj ukrepa je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje dostopnosti do specialističnih pregledov v času, ko se avstrijsko javno zdravstvo spopada s pomanjkanjem kadrov. Natančni mehanizmi in zakonska podlaga za morebitno prisilno izvajanje storitev po javnih tarifah zaenkrat ostajajo nedorečeni.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Predsednik nemškega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) Andreas Gassen se je pridružil pozivom k ponovni uvedbi neposrednih plačil oziroma participacij za bolnike ob obisku zdravnika. Predlog predvideva, da bi bolniki ob vsakem obisku ambulante plačali določen znesek, kar naj bi razbremenilo finančno podhranjen zdravstveni sistem in zmanjšalo število nepotrebnih obiskov v ordinacijah. Gassen poudarja, da so reforme nujne zaradi vse večjega finančnega pritiska na zdravstvene blagajne. Kritiki predloga opozarjajo, da tovrstni ukrepi v preteklosti niso prinesli želenih dolgoročnih rezultatov in da zgolj finančne dajatve ne morejo rešiti strukturnih težav zdravstva. Podoben sistem je v Nemčiji že obstajal, vendar so ga zaradi visoke administrativne obremenitve in minimalnih učinkov na končno stabilnost sistema ukinili. Analitiki poudarjajo, da bi nemško zdravstvo namesto ponovnega uvajanja pristojbin potrebovalo korenite reforme, ki bi naslovile organizacijsko učinkovitost in dolgoročno vzdržnost financiranja brez dodatnega obremenjevanja zavarovancev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Spodnjesaški minister za zdravje Andreas Philippi je ponovno izpostavil načrte za skrajšanje čakalnih dob na specialistične preglede. Poudaril je, da se morajo dolge čakalne dobe končati in da bo storil vse, kar je potrebno, da se to uresniči.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se spopada z resno krizo vodenja in strategije, medtem ko se pripravlja na kongresne volitve leta 2026. Vodilni predstavniki stranke v predstavniškem domu in senatu opozarjajo na težave pri posredovanju strankarskih dosežkov javnosti, kar se dogaja v času, ko se ameriški državljani soočajo z napovedanim zvišanjem zdravstvenih premij zaradi izteka subvencij iz obdobja pandemije. Notranja razhajanja so se še poglobila zaradi sporov glede zdravstvene politike in objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar hromi delovanje v Washingtonu in povzroča odhode poslancev. Analitiki poudarjajo, da so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki so ga republikanci močno napadali, jasen signal za alarm. Profesor Igor Aizenberg z univerze Manhattan opozarja, da bo prihajajoče leto v znamenju kampanje, v kateri bi se nekateri republikanski kongresniki lahko uprli politiki Bele hiše pod vodstvom Donalda Trumpa, zlasti glede vprašanj pomoči Ukrajini. Ti notranji pritiski in neenotnost glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj bi lahko resno vplivali na zakonodajno moč stranke in njene obete na prihajajočih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.