Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.