Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

Umetna inteligenca (UI) je postala ključno gonilo sprememb v maloprodajnem sektorju in na trgu dela, so pokazala najnovejša poročila in napovedi za leto 2026. V Kanadi so se inženirji za UI in svetovalci za to področje uvrstili na vrh seznama najhitreje rastočih poklicev, kar kaže na strukturne premike v gospodarstvu, kjer več kot polovica strokovnjakov načrtuje menjavo zaposlitve. Tehnološki velikani, kot so SAP, Blue Yonder in NVIDIA, so hkrati predstavili nove rešitve, ki z uporabo agentne UI in prostorske inteligence optimizirajo dobavne verige ter personalizirajo nakupovalno izkušnjo. Podjetja v sektorju maloprodaje in blaga za široko porabo (CPG) so znatno povečala proračune za UI, pri čemer se 91 odstotkov podjetij že poslužuje teh tehnologij ali pa jih aktivno preučuje. Napredne rešitve vključujejo digitalne nakupovalne asistente in sisteme za natančno napovedovanje povpraševanja, kar neposredno vpliva na večjo produktivnost zaposlenih in donosnost poslovanja. Prevzem podjetja Pathr.ai s strani Standard AI še dodatno potrjuje trend integracije računalniškega vida za analizo gibanja kupcev v fizičnih trgovinah. Ob hitrem razvoju pa so se odzvali tudi regulatorji. Britanski urad informacijskega pooblaščenca (ICO) je objavil obsežno poročilo o izzivih, ki jih prinaša agentna UI pri varstvu osebnih podatkov. Ker ti sistemi vse pogosteje samostojno opravljajo transakcije in finančne operacije, ICO poziva razvijalce k vgradnji transparentnosti in varnostnih protokolov že v začetni fazi razvoja. Poudarek je na vzpostavitvi orodij za revizijo in avtentikacijo, ki bodo preprečila morebitne zlorabe v okolju, kjer UI deluje kot avtonomen agent.

Bolgarski minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Atanas Zaprjanov je sporočil, da sta politična nestabilnost in odsotnost državnega proračuna za leto 2026 ustavili načrtovano posodobitev bolgarskih oboroženih sil. Čeprav so bili kazalniki za leto 2025 spodbudni, vključno z zmanjšanjem kadrovskega primanjkljaja v vojski za 4,3 odstotka in zaposlitvijo 1300 novih vojakov, trenutne razmere onemogočajo nadaljevanje ključnih projektov. Glavno oviro predstavlja nezmožnost najemanja posojil v okviru podaljšanega proračuna, kar neposredno vpliva na devet razvojnih projektov, ki čakajo na odobritev Evropske komisije. Zaprjanov je poudaril, da bo Bolgarija za črpanje predvidenih 3,26 milijarde evrov posojil potrebovala stabilno vlado in nov parlamentarni sklic, ki bosta potrdila finančne obveznosti. Do takrat bosta obrambni sektor in ministrstvo prisiljena počakati na razplet volitev, saj trenutna začasna makroekonomska podlaga ne dopušča novih dolgoročnih investicij ali dodatnega zaposlovanja v vojski. Minister je te navedbe podal ob tradicionalnem blagoslovu bojnih zastav, kjer je sicer izrazil optimizem glede dosežkov v preteklem letu.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Belgijski minister za obrambo Theo Francken je predstavil poročilo o poteku kampanje za prostovoljno enoletno služenje vojaškega roka. Po uradnih podatkih se je na poziv odzvalo 1566 kandidatov, med katerimi ženske predstavljajo 19-odstotni delež. Francken, ki je v preteklosti sprožil diplomatske napetosti z ostrimi izjavami glede ruske prestolnice, je rezultate označil za del tekočih prizadevanj za krepitev nacionalnih obrambnih sil. Poročilo prihaja v času, ko evropske države intenzivno preučujejo modele vojaškega usposabljanja zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Kljub ambicioznim načrtom so številke po mnenju nekaterih analitikov skromne, vendar minister poudarja pomembnost vključevanja prostovoljcev v obrambne strukture.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Nekdanji uslužbenec ruskega ministrstva za izredne razmere Vitalij Bojko je opozoril, da uporaba starih ali necertificiranih električnih grelnikov z visoko stopnjo verjetnosti povzroča požare v bivalnih prostorih. Po njegovih navedbah so prav dotrajane naprave in napake pri njihovi uporabi glavni vzroki za nesreče v zimskem obdobju, ko se poveča potreba po dodatnem ogrevanju domov. Strokovnjak poudarja, da morajo potrošniki pred uporabo preveriti tehnično brezhibnost naprav in se izogibati grelnikom, ki nimajo ustreznih varnostnih certifikatov. Poleg starosti naprav so kritične tudi napake pri sami uporabi, kot sta preobremenitev električnega omrežja in postavljanje grelnikov v bližino vnetljivih predmetov. Svetuje se redno vzdrževanje in zamenjava opreme, ki kaže znake obrabe na kablih ali grelnih elementih. Rusko ministrstvo za izredne razmere ob tem redno objavlja preventivne smernice, s katerimi želijo zmanjšati število požarov v gospodinjstvih, ki so v hladnejših mesecih pogosto posledica malomarnosti ali neustrezne tehnične opremljenosti.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Strokovnjaki na področju informacijske tehnologije so poudarili kritičen pomen rednega varnostnega kopiranja podatkov na pametnih telefonih, saj uporabniki na svojih napravah hranijo vse od bančnih podatkov do osebnih beležk. Izguba naprave ali nepravilna nadgradnja lahko brez ustrezne kopije v oblaku povzročita trajno izgubo dragocenih informacij. Pri tem so izpostavili storitev iCloud za uporabnike naprav Apple, ki omogoča celovito kopiranje nastavitev in datotek, čeprav brezplačna različica nudi omejenih 5 GB prostora. Obenem se na trgu varnostnih rešitev pojavljajo nove možnosti po tem, ko je Microsoft iz svoje aplikacije Authenticator odstranil funkcijo upravljanja gesel. Podjetje NordVPN je predstavilo novo funkcijo znotraj storitve NordPass, ki združuje upravljanje gesel in dvofaktorsko avtentikacijo (2FA). Ta rešitev uporabnikom omogoča generiranje začasnih šestmestnih kod neposredno znotraj upravljalnika gesel, kar poenostavlja dostop do spletnih bank in drugih občutljivih storitev. Pri prehodu na nove naprave strokovnjaki svetujejo sistematičen pristop, ki se začne še pred prvim vklopom novega telefona. Ključnega pomena je poznavanje prijavnih podatkov za račune Apple ali Google ter zagotovitev, da so vsi podatki na stari napravi predhodno šifrirani in preneseni. Dosledna uporaba digitalnih upravljalnikov gesel ostaja eden najbolj varnih načinov za shranjevanje dostopnih podatkov, kar preprečuje težave pri nastavitvi novih naprav.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

Indijski notranji minister Amit Shah je na četrtkovem srečanju na visoki ravni ukazal varnostnim agencijam, naj protiteroristične operacije v zveznem ozemlju Džamu in Kašmir izvajajo v "misijskem načinu". Minister je poudaril nujnost uničenja teroristične infrastrukture in prekinitve vseh poti financiranja terorizma, da bi čim prej dosegli cilj regije brez terorističnih groženj. Varnostni pregled je potekal v času aktivne vojaške operacije v okrožju Kathua, kjer se indijske sile spopadajo z infiltriranimi uporniškimi skupinami. Srečanja so se udeležili najvišji predstavniki varnostnih služb, vključno s svetovalcem za nacionalno varnost in vodji obveščevalnih služb. Shah je v svojem nagovoru izpostavil, da mora biti odgovor na nedavne napade odločen in usklajen med vsemi ravnmi varnostnih sil. Navodila prihajajo po nizu incidentov, ki so v zadnjih tednih pretresli to nemirno regijo in zahtevali več žrtev med varnostnimi silami ter civilisti. Strategija indijske vlade ostaja osredotočena na popolno nevtralizacijo lokalnih in tujih operativcev, ki delujejo v regiji. Poleg neposrednih vojaških ukrepov je minister zahteval tudi okrepljen nadzor nad finančnimi tokovi, ki naj bi po navedbah indijskih oblasti prihajali iz tujine in podpirali uporniško dejavnost. Cilj teh prizadevanj je vzpostavitev trajne stabilnosti v Džamuju in Kašmirju, ki ostaja eno najbolj občutljivih varnostnih vprašanj v Južni Aziji.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Število smrtnih žrtev med policisti v Združenih državah Amerike se je leta 2025 zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov, razkriva letno poročilo sklada National Law Enforcement Officers Memorial Fund. Podatki, ki so bili predhodno posredovani tiskovni agenciji Associated Press, kažejo na znaten upad nevarnosti za varnostne organe v primerjavi s prejšnjimi leti. Poročilo poudarja, da se je trend izboljšal na več področjih hkrati, kar nakazuje na splošno povečanje varnosti policistov pri opravljanju njihovega dela. Posebej izstopa podatek o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, kjer so zabeležili 23-odstotno zmanjšanje števila žrtev med letoma 2024 in 2025. Čeprav delo policistov ostaja tvegano, strokovnjaki ocenjujejo, da so k izboljšanju stanja prispevali boljši varnostni protokoli in morebitne spremembe v operativnem delovanju na terenu. Statistični podatki zajemajo vse policiste, ki so izgubili življenje med neposrednim opravljanjem službenih dolžnosti na zvezni, državni in lokalni ravni.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Upravni odbor ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev te zasebne agencije, ki je od leta 1967 usmerjala zvezna sredstva za delovanje mrež PBS, NPR in številnih lokalnih postaj. Odločitev sledi lanski potezi ameriškega kongresa, ki je pod vodstvom republikanske večine in na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil financiranje organizacije. Vodstvo CPB se je za popolno zaprtje odločilo, da bi preprečilo nadaljnje politično izkoriščanje oslabljene institucije. Predsednica in izvršna direktorica Patricia Harrison je pojasnila, da je razpustitev nujna za zaščito integritete javnega medijskega sistema. Republikanska stranka je javnim medijem že dlje časa očitala liberalno pristranskost, kar je v drugem mandatu Trumpove administracije privedlo do konkretnih ukrepov za njihovo ukinitev. Ruby Calvert, predsednica upravnega odbora, je ob tem izpostavila uničujoče posledice ukinitve zveznega financiranja, a hkrati izrazila upanje, da bodo javni mediji preživeli v drugačni obliki pod bodočimi sklici kongresa. Vzporedno s tem dogajanjem so se pojavila poročila o sodelovanju uveljavljenih medijev, kot sta The New York Times in Washington Post, z ameriško administracijo glede prikrivanja informacij o vojaških operacijah v Venezueli, kar odpira vprašanja o neodvisnosti in vlogi osrednjih medijskih hiš v ZDA.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Poveljnik bangladeških letalskih sil, maršal Hasan Mahmood Khan, se je v Islamabadu sestal s pakistanskim kolegom, maršalom Zaheerjem Ahmedom Babarjem Sidhujem. Glavna tema pogovorov je bila krepitev obrambnega sodelovanja med državama, s poudarkom na morebitnem bangladeškem nakupu pakistanskih lovskih letal JF-17 Thunder. Gre za pomemben premik v vojaških odnosih med državama, ki sta v preteklosti imeli zapletene odnose. Med obiskom je pakistanska stran delegaciji predstavila najnovejše dosežke svojih letalskih sil in tehnološki napredek pri razvoju vojaške opreme. Čeprav uradna pogodba o nakupu še ni bila podpisana, obe strani napovedujeta poglobitev strateškega partnerstva na področju letalstva. Bangladeš s tem korakom raziskuje možnosti za posodobitev svoje flote, hkrati pa Pakistan išče nove trge za svojo obrambno industrijo, ki jo razvija v sodelovanju s Kitajsko.

Venezuelska izvršna oblast je z dekretom, ki ga je izdala začasna predsednica republike Delcy Rodríguez, imenovala generala Gustava Enriqueja Gonzáleza Lópeza za novega poveljnika predsedniške častne straže. Ta elitna vojaška enota je primarno odgovorna za neposredno zaščito in varovanje predsednika države ter drugih visokih predstavnikov izvršne oblasti. Imenovanje Gonzáleza Lópeza pomeni pomembno menjavo v vrhu varnostne strukture države v obdobju politične tranzicije. Novi poveljnik bo prevzel naloge varovanja nacionalnega izvršnega organa v času, ko Venezuelo vodijo začasni organi oblasti. González López velja za izkušenega vojaškega častnika znotraj venezuelskih oboroženih sil, njegova vloga pa bo ključna pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti državnega vrha. Odločitev je bila uradno potrjena in objavljena v uradnem listu, s čimer se je formalizirala zamenjava na čelu te strateško pomembne enote.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Avangarde je razkrila močno polarizacijo romunske družbe glede vprašanja obveznega vojaškega roka. Po podatkih ankete z naslovom »Regionalna varnost – dojemanja in pričakovanja« ponovno uvedbo obveznega služenja podpira 49 odstotkov vprašanih, medtem ko mu 47 odstotkov nasprotuje. Razlika med zagovorniki in nasprotniki tako znaša le dva odstotka, kar kaže na odsotnost jasnega družbenega konsenza o tem vprašanju. Raziskava, ki je bila izvedena ob koncu lanskega leta, osvetljuje spreminjajoč se odnos do nacionalne varnosti v kontekstu zaostrenih regionalnih razmer. Čeprav skoraj polovica prebivalstva meni, da bi bila vrnitev k obveznemu služenju vojaškega roka koristna, ostaja velik delež državljanov do tovrstne sistemske spremembe skeptičen. Rezultati odražajo trenutne varnostne dileme v regiji, kjer države ponovno ocenjujejo svoje obrambne zmogljivosti in strategije naborništva.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je uvedla nov standardiziran preizkus telesne pripravljenosti, namenjen izključno pripadnikom bojnih enot, vključno z elitnimi tjulnji (SEAL), potapljači in tehnično-podpornim osebjem za odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Novi letni preizkus vključuje specifične discipline, kot so plavanje, tek, sklece in vzgibi, ki so prilagojeni zahtevam operativnega delovanja na terenu. Cilj posodobljenega testiranja je zagotoviti najvišjo stopnjo pripravljenosti osebja, ki opravlja najzahtevnejše naloge v mornarici. Zahteve novega preizkusa se razlikujejo glede na specifično vejo enot, pri čemer so za pripadnike SEAL in posadke za specialno bojevanje določeni nekoliko višji standardi v primerjavi s tehnično-podpornimi potapljači in osebjem za odstranjevanje eksplozivov (EOD). Pripadniki bodo morali test uspešno opraviti enkrat letno, kar bo služilo kot merilo za njihovo operativno sposobnost. Ta poteza pomeni odmik od splošnih standardov telesne pripravljenosti mornarice in poudarja pomen specializiranega usposabljanja. Nova ureditev odraža prizadevanja ameriške vojske za modernizacijo fizičnih standardov in njihovo približevanje dejanskim potrebam v boju. S tem mornarica sledi zgledu ostalih vej oboroženih sil, ki so že uvedle specifične bojne teste. Odločitev poudarja visoka pričakovanja do osebja v specialnih operacijah, kjer sta telesna moč in vzdržljivost ključnega pomena za uspeh misij.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Vlada Burkine Faso je na seji pod vodstvom predsednika prehodnega obdobja, kapetana Ibrahima Traoreja, sprejela odločitev o uradnem preoblikovanju Brigade prostovoljcev za obrambo domovine (VDP) v polnopravno vojaško enoto. Ta poteza pomeni ključni korak v prestrukturiranju varnostnih sil države, ki se spopada z dolgoletnimi grožnjami oboroženih skupin in terorizmom na svojem ozemlju. S tem korakom bodo prostovoljne enote, ki so prej delovale kot pomožne sile, zdaj tesneje integrirane v uradno obrambno strukturo države. Svet ministrov je na zasedanju v Ouagadougouju obravnaval več poročil o nacionalni varnosti in logističnih potrebah novoustanovljenega vojaškega ranga. Kapetan Traore je ob tem poudaril pomen enotnosti in profesionalizacije vseh obrambnih sil v boju za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Reforma predvideva boljše usposabljanje, opremljanje in poveljevanje, kar naj bi povečalo učinkovitost operacij na terenu. Odločitev o povzdignjenju statusa prostovoljcev odraža stopnjevanje prizadevanj za stabilizacijo države v zahtevnih varnostnih razmerah. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus centralizacije vojaške moči pod neposrednim nadzorom predsedstva, hkrati pa naj bi s tem zagotovili večjo pravno varnost in socialno zaščito za tisoče državljanov, ki so se pridružili boju proti skrajnežem.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Načelnik letalskih sil Bangladeša, maršal Hasan Mahmood Khan, se je v četrtek v Pakistanu srečal z najvišjimi predstavniki pakistanske vojske, vključno z načelnikom generalštaba feldmaršalom Asimom Munirjem in admiralom Naveedom Ashrafom. Namen obiska je bil poglobitev dvostranskega obrambnega sodelovanja s poudarkom na regionalni varnosti, skupnem usposabljanju in krepitvi vojaških vezi med državama. Srečanja so potekala v Generalštabu v Rawalpindiju in na sedežu mornarice v Islamabadu. Med pogovori so sogovorniki poudarili pomen strokovnega sodelovanja in izmenjave na področju izobraževanja kadrov. Maršal Khan je pohvalil profesionalizem pakistanskih oboroženih sil ter izpostavil njihov prispevek k regionalnemu miru in stabilnosti. Pakistanska stran je ob tem potrdila svojo zavezanost k dolgoročnemu krepljenju obrambnih odnosov z Bangladešom, kar po njihovih besedah odraža močne vezi med obema muslimanskima državama. Obisk predstavlja pomemben korak v normalizaciji in nadgradnji odnosov med Islamabadom in Dako, ki so v preteklosti temeljili na zapleteni zgodovini. Tokratni premiki na področju varnostne dinamike kažejo na skupno željo po stabilizaciji južnoazijske regije in tesnejšem pomorskem ter letalskem povezovanju v času spreminjajočih se geopolitičnih razmerij.

Pripadniki 3. divizije nigerijske vojske in operacije Enduring Peace so uspešno izvedli reševalno akcijo, v kateri so osvobodili upokojenega polkovnika Ajanakuja. Častnik je bil ugrabljen v zgodnjih jutranjih urah v zvezni državi Plateau, vojaške enote pa so ga izsledile in rešile na območju Rafiki v lokalnem upravnem okrožju Bassa. Uspeh operacije je uradno potrdil podpolkovnik Aliyu Danja, vršilec dolžnosti namestnika direktorja za stike z javnostjo 3. divizije. Operacija je bila izvedena hitro po prejemu obvestila o ugrabitvi, kar je preprečilo morebitne nadaljnje zaplete ali premestitev žrtve na težje dostopna območja. Regija Plateau se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi, vključno z ugrabitvami za odkupnino, ki so postale pogosta težava v nekaterih delih Nigerije. Vojska je s to akcijo ponovno poudarila svojo zavezanost zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalnim skupinam, ki ogrožajo stabilnost države.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Več sto tujih turistov, ki so iskali pustolovščine na odročnem jemenskem otoku Sokotra v Indijskem oceanu, je tam obtičalo zaradi prekinitve letalskih povezav. Do ustavitve poletov je prišlo zaradi stopnjevanja napetosti med sprtimi stranmi v Jemnu in njihovimi regionalnimi podporniki, kar je neposredno ohromilo transportne poti v Adenskem zalivu. Med ujetimi potniki je po poročanju tiskovne agencije Reuters tudi državljanka Romunije. Situacija na otoku ostaja negotova, saj turisti nimajo informacij o morebitnih alternativnih načinih vrnitve. Jemenski konflikt, ki se že leta bije med različnimi frakcijami, občasno povzroča resne motnje v civilnem letalskem prometu, vendar je tokratna blokada zaradi izoliranosti otoka Sokotra pustila v negotovosti večje število tujih državljanov. Lokalne oblasti in letalski prevozniki zaenkrat niso podali jasnih navodil ali časovnega okvira za reševanje nastalega položaja.

Poveljnik iranske vojske je za novega uradnega tiskovnega predstavnika oboroženih sil Islamske republike Iran imenoval brigadnega generala Amirja Mohameda Akraminjo. Imenovanje je bilo izvedeno z neposrednim dekretom vrhovnega poveljnika, kar poudarja pomen konsolidacije komunikacijskih kanalov znotraj vojaških struktur države. Akraminja bo prevzel odgovornost za podajanje uradnih izjav in informiranje javnosti o dejavnostih vojske. Ta kadrovska sprememba v vrhu iranskih oboroženih sil prihaja v času, ko država posodablja svojo komunikacijsko strategijo v regiji. General velja za izkušenega vojaškega uradnika, ki bo v prihodnje ključni člen pri posredovanju informacij domačim in tujim medijem.

Danske oborožene sile so zaradi močnega sneženja aktivirale osem oklepnih vozil, ki so razporejena na območju od Aalborga do Roskilda. Vozila so bila vpoklicana z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj snežne razmere močno ovirajo standardni promet in delo reševalnih služb. Vojaška pomoč omogoča reševalcem dostop do težko prehodnih območij, kjer navadna reševalna vozila ne morejo varno operirati. Operacija poudarja pomen sodelovanja med vojsko in civilno zaščito v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov. Oklepniki so pripravljeni na takojšnje posredovanje in spremljavo reševalnih vozil, s čimer zagotavljajo neprekinjeno oskrbo prebivalstva v severnem in osrednjem delu države. Civilne oblasti so se za tovrstno pomoč odločile po oceni, da bi lahko zamude pri prevozih bolnikov v snežnih zametih ogrozile življenja.

Predsednik Burkina Fasa, kapitan Ibrahim Traoré, je v četrtek, 8. januarja 2026, v predsedniški palači Koulouba podelil atribute čina divizijskega generala Célestinu Simporéju. Simporé, ki velja za ključno osebnost v nacionalnih oboroženih silah (FAN), je bil v ta visok čin povišan z dekretom, ki je bil podpisan 30. decembra 2025. Slovesnost poudarja utrjevanje vojaške hierarhije v državi, ki jo vodi prehodna vojaška vlada. Simporé v svoji novi vlogi ostaja eden najpomembnejših častnikov v državi, kjer imajo oborožene sile osrednjo vlogo pri zagotavljanju nacionalne varnosti in stabilnosti. Dogodek je bil organiziran z vsemi vojaškimi častmi in simbolizira zaupanje, ki ga vrhovni poveljnik oboroženih sil, Ibrahim Traoré, namenja vodstvu vojske v trenutnih varnostnih razmerah. Novi divizijski general bo s svojimi pooblastili nadaljeval vodenje operacij in strateško načrtovanje znotraj oboroženih sil Burkina Fasa. Povišanje v čin divizijskega generala predstavlja vrhunec njegove dosedanje vojaške kariere in hkrati odgovornost za nadaljnje soočanje z varnostnimi izzivi v regiji Sahel.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.