Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval k izvedbi hitre in neodvisne preiskave smrti, ki so se v zadnjih trinajstih dneh zgodile med protivladnimi protesti v Iranu. Po podatkih ZN je bilo v državi od začetka nemirov ubitih najmanj 51 protestnikov, med njimi devet otrok, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Türk je izrazil globoko zaskrbljenost nad informacijami o nasilju, ki ga nad civilisti izvajajo državne varnostne sile. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški politik Friedrich Meretz so v skupni izjavi ostro obsodili uboje protestnikov in nasilje iranskih varnostnih organov. Evropski voditelji so Teheran pozvali k takojšnji zadržanosti in spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Njihov odziv prihaja po stopnjevanju represije, ko so oblasti za razbijanje shodov uporabile tudi solzivec in fizično silo. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti, ki so se v Iranu stopnjevale že v začetku januarja, ko so varnostne sile nasilno posredovale na osrednjem bazarju v Teheranu. Medtem ko mednarodna skupnost zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, iranske oblasti vztrajajo pri uporabi sile za zatrtje nemirov, kar vodi v vse večjo politično izolacijo režima na svetovnem odru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo kolumbijski predsednik Gustavo Petro v prvem tednu februarja obiskal Belo hišo. Napovedano srečanje predstavlja nenaden diplomatski preobrat, saj je Trumpova administracija še pred kratkim kritizirala levo usmerjenega voditelja in mu celo grozila z vojaškim posredovanjem. Odločitev o srečanju je bila sprejeta po sredinem telefonskem pogovoru med državnikoma, ki je očitno prispeval k zmanjšanju napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je v pogovoru za medije izrazil optimizem glede prihajajočega srečanja in poudaril, da upa na dialog, ki bi lahko prispeval k stabilnosti v regiji in preprečil širše konflikte. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo srečanje koristno za Kolumbijo in da se pogovorov veseli. Takšen ton je v močnem nasprotju z njegovimi nedavnimi izjavami, v katerih je Petra povezoval z nezakonitimi dejavnostmi. Analitiki ocenjujejo, da je zbližanje povezano z nedavnimi dogodki v Venezueli in ameriškimi prizadevanji za boj proti trgovini z drogami v regiji. Kolumbija pod Petrom velja za ključno državo v latinskoameriškem prostoru, zato je vzpostavitev konstruktivnega odnosa strateškega pomena za ameriško zunanjo politiko na južni polobli. Kljub ideološkim razlikam bosta voditelja poskušala najti skupni jezik pri vprašanjih migracij in regionalne varnosti.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je uradno obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta neposredno odgovorna za organizacijo in spodbujanje obsežnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Po navedbah iranskih oblasti so se sprva mirni protesti pod tujim vplivom in načrtovanjem sprevrgli v nasilne dogodke z namenom spodkopavanja državne varnosti. Iranske varnostne sile in sodstvo so ob tem napovedali, da ne bodo več popuščali udeležencem spopadov na ulicah. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem izjavil, da je država pripravljena na morebiten vojaški odgovor v primeru agresije s strani Washingtona ali Tel Aviva, čeprav takšen scenarij v tem trenutku ocenjujejo kot malo verjeten. Aragči je poudaril, da bo Iran na vsakršen napad odgovoril odločno, vendar hkrati umirjal pričakovanja o takojšnji eskalaciji vojaških spopadov. Najnovejše napetosti so neposredna posledica dolgotrajnega konflikta v regiji, ki se je stopnjeval junija 2025, ko je Izrael izvedel zračne napade na iransko jedrsko infrastrukturo. Zaradi omenjenih dogodkov so iranske oblasti še posebej pozorne na notranjo stabilnost, saj sumijo, da želijo tuje sile preko civilnih nemirov dokončati cilje, ki jih z vojaškimi sredstvi niso v celoti dosegle.

Rusija je potrdila, da je v obsežnem raketnem in napadu z brezpilotnimi letali na Ukrajino uporabila raketo Orešnik, pri čemer je bil Kijev močno prizadet, z najmanj štirimi smrtnimi žrtvami in 19 ranjenimi. Cilj napada je bila ključna ukrajinska infrastruktura. Ukrajinski piloti so poročali o neučinkovitosti Natovih taktik proti ruskim lovcem zaradi goste mreže ruske protizračne obrambe. Združeno kraljestvo in Ukrajina sta podpisali sporazum o obrambnih projektih.

Špansko državno sodišče (Audiencia Nacional) je sprožilo predhodne preiskovalne dejanja proti nekdanjemu predsedniku vlade Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru. Odločitev osrednjega preiskovalnega sodišča številka 6 sledi prejemu kazenske ovadbe, ki jo je vložilo združenje Hazte Oír. Omenjena organizacija Zapateru očita domnevno vpletenost v trgovino z drogami, pranje denarja in pripadnost hudodelski združbi v povezavi z njegovim delovanjem v Venezueli. Sodnik Antonio Piña je v svojem sklepu navedel, da dejstva, razvidna iz predloženih gradiv, kažejo na morebiten obstoj kaznivega dejanja, kar zahteva nadaljnjo preverbo. V sklopu postopka je sodišče zadevo predalo tožilstvu, ki mora sedaj podati mnenje o tem, ali je to sodišče sploh pristojno za obravnavo navedenih očitkov in ali obstajajo zadostni dokazi za uvedbo polne formalne preiskave. Primer je v Španiji sprožil precejšen politični odmev, saj Zapatero že dlje časa opravlja vlogo posrednika med venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura in tamkajšnjo opozicijo. Kritiki mu pogosto očitajo preveliko naklonjenost režimu v Caracasu, vendar gre tokrat za prvi resnejši pravni korak, ki bi lahko vodil do kazenskega pregona nekdanjega visokega državnega funkcionarja zaradi resnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časopis New York Times potrdil, da je prejel pisno prošnjo za pomilostitev s strani Seana Combsa, znanega pod umetniškim imenom Diddy. Glasbenik, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, je skušal s pismom doseči revizijo svoje obsodbe. Trump je v pogovoru jasno poudaril, da o ugoditvi tej prošnji ni niti razmišljal in da pomilostitve ne namerava podeliti. Combs je bil oktobra lani spoznan za krivega v dveh točkah obtožnice, ki sta se nanašali na transport oseb z namenom prostitucije, za kar mu je bila izrečena zaporna kazen. Čeprav so se v preteklosti v javnosti pojavljala ugibanja o morebitni naklonjenosti predsednika do obsojenega raperja, so zadnje izjave iz Bele hiše te govorice dokončno ovrgle. Trump je dejal, da je ekipa glasbenika stopila v stik z njim, vendar zadeva zanj ni predmet obravnave. Ta odločitev prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča s pritiski glede različnih pravnih vprašanj in vprašanj državljanstva. Zavrnitev pomilostitve za tako odmevno osebnost iz sveta zabavne industrije kaže na predsednikovo namero, da se distancira od kontroverznih osebnosti, ki so bile pravnomočno obsojene za zunajzakonska in moralna kazniva dejanja, kljub prejšnjim poročanjem o njegovem morebitnem razmišljanju v nasprotni smeri.

Poljsko državno tožilstvo je na okrožno sodišče v Varšavi uradno vložilo zahtevo za izročitev ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen kot vodja sektorja v muzeju Ermitaž in tajnik arheološke komisije, je bil na Poljskem pridržan v začetku decembra na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na Krimu, za kar mu v Ukrajini grozi do deset let zaporne kazni. Sodišče v Varšavi je zaenkrat prejelo elektronsko različico dokumentacije, medtem ko izvirnik pričakujejo v petek. Ruski diplomat v Varšavi so že napovedali pomoč svojemu državljanu, muzej Ermitaž pa je poljskim oblastem posredoval dokumentacijo za njegovo obrambo. Butjagin velja za uglednega strokovnjaka za antiko in je avtor številnih znanstvenih publikacij o antičnem mestu Mirmekij. O izročitvi bo v prihodnjih dneh odločalo poljsko sodišče, ki bo moralo pretehtati pravno utemeljenost ukrajinske zahteve in morebitne politične pritiske. Primer sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Poljsko, Rusijo in Ukrajino, predvsem zaradi vprašanja statusa Krima in legitimnosti ukrajinske zakonodaje na tem območju.

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Predsednik Jakov Milatović je ob obletnici mojkovačke bitke izpostavil, da ima bitka zanj globok osebni pomen, saj je v njej sodeloval njegov praded. Poudaril je, da je njegov praded bil eden tistih, ki so branili čast, svobodo in zavezništvo.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Ameriški odvetnik Barry Pollack, ki je v mednarodni javnosti zaslovel kot ključni pravni zastopnik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga, je prevzel vodenje obrambe venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Pollack velja za izjemno uspešnega stratega na področju kazenskega prava, kar je potrdil s svojo vlogo pri izpustitvi Assanga na prostost po dolgoletnem pravnem sporu z oblastmi Združenih držav Amerike. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z resnimi obtožbami glede trgovine z drogami in korupcije, zato izbira Pollacka nakazuje na agresivno pravno strategijo venezuelskega vodstva. Odvetnikove izkušnje z odmevnimi primeri, ki vključujejo nacionalno varnost in mednarodno pravo, bodo ključne pri obravnavi obtožnice v Washingtonu. Imenovanje je v diplomatskih krogih sprožilo precej pozornosti, saj Pollack velja za strokovnjaka, ki se ne boji neposrednih pravnih spopadov z ameriškimi državnimi organi.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.