Zagrebački policisti so po večdnevni preiskavi odvzeli prostost 43-letnemu moškemu, ki je osumljen, da je v noči na 1. januar na Savski cesti v Zagrebu brutalno pretepel 21-letnika. Napad se je zgodil pred enim izmed lokalnih nočnih klubov, osumljenec pa je mladeniču zadal hude telesne poškodbe. Po končanem kriminalističnem postopku je bil 43-letnik predan pripornemu nadzorniku. Incident je v javnosti povzročil precejšnje razburjenje, saj se je posnetek brutalnega nasilja hitro razširil po družbenih omrežjih. Policija je s pomočjo dokazov in pričevanj uspela identificirati napadalca, ki se bo zdaj soočil s kazensko odgovornostjo zaradi povzročitve težkih telesnih poškodb. Stanje poškodovanega 21-letnika ostaja resno, vendar stabilno. Dogodek ponovno odpira vprašanje varnosti pred nočnimi klubi v hrvaški prestolnici in širši regiji, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri nasilja. Hrvaški organi pregona poudarjajo ničelno toleranco do tovrstnih dejanj, še posebej v prazničnem času, ko je prisotnost policije na ulicah poostrena.

V zvezni državi Ohio so policisti aretirali tri osebe iz Georgie, ki naj bi bile vpletene v vlom v dom Shedeurja Sandersa, podajalca ekipe Cleveland Browns v ligi NFL. Četrta oseba, ki naj bi prav tako sodelovala pri kaznivem dejanju, je trenutno še na begu. Preiskovalci navajajo, da so osumljenci iz hiše odtujili predmete in gotovino v skupni vrednosti približno 200.000 ameriških dolarjev. Kaznivo dejanje se je zgodilo novembra lani, ko je bilo Sandersovo premoženje tarča načrtovanega ropa. Urad šerifa okrožja Medina je v četrtek objavil prve fotografije osumljencev in potrdil, da preiskava še vedno poteka, saj iščejo preostale vpletene posameznike. Sanders, ki se je ekipi Cleveland Browns pridružil kot novinec, je bil že v preteklosti deležen pozornosti vodstva kluba, vendar predvsem zaradi dogodkov izven igrišča, ki niso bili povezani s tem kaznivim dejanjem. Policija poziva javnost k pomoči pri iskanju zadnjega osumljenca, ki se še vedno izogiba roki pravice. Dogodek poudarja izzive, s katerimi se spopadajo mladi profesionalni športniki glede varnosti svoje lastnine v Združenih državah Amerike. Čeprav Sanders sam ni bil osumljen nobene nepravilnosti v tem primeru, so se pretekle kritike vodstva ekipe glede njegovega obnašanja v prostem času ponovno pojavile v javnem prostoru. Kljub temu se preiskava osredotoča izključno na dejanja kriminalne skupine iz Georgie, ki je načrtovala in izvedla visokovredni vlom.

Policisti mejne policije Imotski so med operativnim delom v naselju Poljice pri moškem odkrili in zasegli zavojček z 0,49 grama kokaina. Nadaljnja kriminalistična preiskava je razkrila, da je osumljenec prepovedano drogo kupil od 80-letnega moškega, kar je vodilo do obsežnejše policijske akcije na domu starejšega preprodajalca. Pri preiskavi bivalnih prostorov 80-letnika so policisti odkrili večjo količino prepovedane droge, ki je bila že pripravljena za nadaljnjo prodajo. Zasegli so skupno deset plastičnih zavojčkov, v katerih je bilo 7,22 grama kokaina, ter digitalno tehtnico za natančno merjenje odmerekv. Najdba tehtnice in način pakiranja potrjujeta sume, da se je moški sistematično ukvarjal z ulično preprodajo. Zoper 80-letnega osumljenca je bila podana kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Moškega so po končanem postopku predali pripornemu nadzorniku, primer pa je zaradi starosti storilca in narave kaznivega dejanja vzbudil precejšnjo pozornost hrvaške javnosti.

V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

Richard Cottingham, eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev na območju New Yorka, je uradno priznal odgovornost za umor 18-letne Alys Eberhardt, ki se je zgodil leta 1965. Policija v New Jerseyju je v torek sporočila, da je Cottingham, ki je v javnosti znan pod vzdevkom Torso Killer, priznal dejanje po skoraj šestih desetletjih od dogodka. Eberhardtova je bila najdena mrtva v hiši svoje družine v kraju Fair Lawn, predmestju New Jerseyja, kjer je delala kot medicinska sestra. Cottingham, ki trenutno prestaja več dosmrtnih zapornih kazni, je policiji in preiskovalcem zatrdil, da je pred svojo aretacijo umoril več kot 80 žensk. Njegov vzdevek izhaja iz grozljivega načina iznakaženja nekaterih žrtev, saj je v več primerih po umoru odstranil okončine in glave žrtev, kar je otežilo njihovo identifikacijo in preiskavo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnovejše priznanje prinaša določen zaključek za družino žrtve, hkrati pa organom pregona omogoča zaprtje enega najstarejših nerešenih primerov na tem območju. Preiskovalci še naprej preverjajo morebitne povezave med Cottinghamom in drugimi nerešenimi primeri iz tega obdobja, medtem ko se število potrjenih žrtev pod njegovimi rokami še naprej povečuje.

Madžarska policija je pridržala 17-letnega osumljenca, ki naj bi v nedeljo zvečer v mestu Miskolc do smrti zabodel 16-letnega fanta. Po poročanju tamkajšnjih organov pregona se je spor med najstnikoma sprevrgel v nasilno dejanje, ki se je končalo tragično. Incident se je zgodil v nedeljo v poznih večernih urah, ko je med mladostnikoma prišlo do ostrega prepira. Preiskovalci so hitro identificirali napadalca in ga kmalu po dogodku izsledili ter mu odvzeli prostost. Trenutno se nahaja v priporu, policija pa nadaljuje z zbiranjem obvestil o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje. Lokalna skupnost je nad dogodkom pretresena, saj gre za enega najhujših primerov medvrstniškega nasilja v zadnjem obdobju v tem delu države. Madžarski mediji poudarjajo, da preiskava umora še poteka, osumljenec pa bo v kratkem stopil pred sodnika.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

V več mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil Renee Nicole Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa je kljub naraščajočim napetostim odločno podprla ravnanje zveznih organov in hkrati blokirala poskuse zvezne države Minnesota, da bi neodvisno raziskala dogodek. Podpredsednik JD Vance je javno stopil v bran agenciji ICE, medtem ko so vladni uradniki kritizirali pokojno žensko, kar je dodatno razvnelo strasti med protestniki. Dogodek je povzročil globok spor med lokalnimi voditelji Minnesote in zvezno oblastjo. Lokalni predstavniki zavračajo trditve zveznih oblasti o samoobrambi in jih označujejo za dezinformacije, medtem ko je ministrica za pravosodje Pam Bondi protestnike v Minnesoti opozorila, naj se ne približujejo zveznim agentom. Razmere ostajajo napete, saj se protesti širijo po celotni državi, pričevanja očividcev pa so v neposrednem nasprotju z uradno razlago dogodka. Streljanje se je zgodilo v času že tako povečanih družbenih trenj, povezanih z delovanjem zveznih agencij pod novo administracijo. Odločitev Trumpove vlade, da prepreči državno preiskavo, je sprožila ustavno-pravne razprave o pristojnostih zveznih in državnih organov. Številni kritiki poudarjajo, da takšna poteza spodkopava zaupanje javnosti v pravosodni sistem in povečuje tveganje za nadaljnje nasilje na ulicah ameriških mest.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Nizozemski organi pregona so v četrtek dopoldne pridržali dva mladoletnika, ki sta osumljena serije lažnih bombnih groženj v provincah Groningen in Drenthe. Grožnje so bile v kratkem časovnem razmiku usmerjene na šest šol in en center za oskrbo starejših, kar je povzročilo preplah in motnje v delovnem procesu teh ustanov. Zaradi varnostnih protokolov so morali evakuirati osnovno šolo De Achtbaan v mestu Hoogezand v provinci Groningen. Policijske enote so prostore šole temeljito preiskale, vendar sumljivih predmetov ali eksplozivnih naprav niso našle. Po zagotovilih policije nevarnosti za javnost ni več, ustanova pa je bila po pregledu ponovno razglašena za varno. Preiskava motiva za klice še poteka, policija pa poudarja resnost takšnih dejanj, čeprav so se izkazala za lažna. Pridržana mladoletnika sta trenutno v postopku, medtem ko preiskovalci ugotavljajo, ali sta povezana z vsemi prejetimi grožnjami v regiji.

Občini Tilburg in Breda sta zaradi obilnih snežnih padavin in nevarnosti zrušenja streh pod težo ledu in snega preventivno zaprli vse javne športne objekte. Odločitev so sprejeli po sredinem incidentu v Utrechtu, kjer se je pod težo snežne odeje zrušilo športno središče. Predstavniki lokalnih oblasti so poudarili, da gre za previdnostni ukrep in da neposredne nevarnosti za prebivalce ni, vendar je varnost obiskovalcev na prvem mestu. V Tilburgu bodo dvorane ostale zaprte vsaj do petka, v Bredi pa predvidoma do ponedeljka zjutraj. Med zaprtimi objekti so številni plavalni bazeni, telovadnice in drsališča, med drugim športni kompleks Drieburcht in drsališče Ireen Wüst. Edina izjema je ledena dvorana IJssportcentrum v Tilburgu, kjer so delavci nemudoma začeli s čiščenjem strehe. Cilj je zagotoviti varno izvedbo petkove domače tekme hokejske ekipe Tilburg Trappers, o čemer bodo dokončno odločili po pregledu v petek popoldne. Občina Breda bo v prihodnjih dneh izvedla podrobne preiskave nosilnosti strešnih konstrukcij na vseh binnensport lokacijah. Strokovnjaki bodo preverili, ali so objekti sposobni prenesti trenutne obremenitve, saj so takšne vremenske razmere z izjemno količino snega v regiji redke. Ponovno odprtje objektov bo odvisno od vremenskih razmer in izidov tehničnih pregledov, ki bodo določili stopnjo varnosti za športne aktivnosti.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

V Minneapolisu je v sredo pod streli agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) umrla 37-letna Renee Nicole Macklin Good, mati treh otrok in ameriška državljanka, ki se je pred kratkim preselila iz Colorada. Dogodek je sprožil buren odziv javnosti in politike, pri čemer so se pojavila nasprotujoča si poročila o naravi incidenta in ozadju pokojne. Medtem ko nekateri viri poudarjajo njeno vlogo matere in pesnice, so se v medijih pojavile informacije, da je bila aktivistka, ki je nasprotovala delovanju službe ICE in sodelovala v skupinah za upor proti zveznemu pregonu priseljencev. Ameriški podpredsednik JD Vance je v četrtek za incident okrivil pokojno in njena dejanja označila za obliko domačega terorizma, pri čemer je trdil, da se država ne bo vdala terorizmu. Vance je napovedal ustanovitev novega oddelka na ministrstvu za pravosodje, ki bi preiskoval napade na agente ICE, in pokojno opisal kot radikalizirano osebo. Kljub ostrim besedam je Vance pozneje priznal, da pripadnost določenim aktivističnim mrežam sama po sebi ne upravičuje streljanja, in potrdil, da preiskavo primera že vodita FBI in ministrstvo za domovinsko varnost. Lokalne priče in podporniki pokojne zavračajo uradno različico dogodkov o samoobrambi agenta. Poročila navajajo, da se je Goodova v aktivistične kroge vključila preko šole svojega šestletnega sina, kjer so poudarjali socialno pravičnost. Dogodek je še dodatno zaostril politične napetosti v Združenih državah Amerike glede metod dela zveznih organov za priseljevanje in pravic državljanov do protestiranja.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Inšpektorji Sektorja za izredne razmere srbskega ministrstva za notranje zadeve so v Kragujevcu izvedli obsežen zaseg nelegalnih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom, ki poteka v času novoletnih in božičnih praznikov, so na improvizirani stojnici odkrili in zasegli natanko 33.636 kosov različne pirotehnike. Skupna teža eksplozivne zmesi v zaseženih predmetih znaša približno 60 kilogramov, kar predstavlja znatno varnostno tveganje za javnost. Akcija je bila usmerjena v zatiranje nelegalne prodaje na mestih, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Po navedbah ministrstva bodo zoper osebe, ki so pirotehniko prodajale na črno, uvedeni ustrezni pravni postopki. Srbski organi s temi ukrepi skušajo zmanjšati število poškodb in preprečiti kršitve javnega reda in miru, ki so v prazničnem obdobju pogosto povezane z neustrezno uporabo eksplozivnih sredstev. Nadzor se bo po napovedih policije nadaljeval po celotni državi.

Švica je v petek obeležila nacionalni dan žalovanja za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen lokal Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. V tragični nesreči je življenje izgubilo 40 oseb, večinoma najstnikov, medtem ko je bilo 116 ljudi poškodovanih, od tega mnogi huje. Osrednja spominska slovesnost je potekala v kraju Martigny, kjer so se sorodniki, prijatelji in najvišji predstavniki države poklonili spominu na umrle. Preiskovalci so ugotovili, da je ogenj v nabito polnem lokalu izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, ko so praznične svečke na steklenicah šampanjca vžgale stropno oblogo. Ogenj se je zaradi vnetljivih materialov v notranjosti bara razširil z izjemno hitrostjo, kar je onemogočilo varen umik številnih obiskovalcev. Švicarske oblasti so po nesreči nemudoma sprožile obsežno preiskavo, ki se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov. Švicarsko tožilstvo je že uvedlo kazenski postopek proti upravnikom lokala, saj preiskujejo odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, ki so privedle do ene najhujših civilnih tragedij v novejši zgodovini države. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti v nočnih lokalih in uporabi pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, kar bi lahko v prihodnje privedlo do strožje zakonodaje na področju požarne varnosti v alpskih turističnih središčih.

Pripadniki ameriške zvezne obmejne straže so v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili moškega in žensko, ki sta bila v vozilu pred lokalno bolnišnico. Incident je nemudoma sprožil val ogorčenja in ulične proteste, saj se je zgodil le dan po tem, ko je agent imigracijske službe ICE v Minneapolisu ubil žensko. Lokalna policija in državni organi so prebivalce pozvali k miru, medtem ko je oregonsko pravosodno ministrstvo že napovedalo uradno preiskavo dogodka, v katero je vključen tudi zvezni preiskovalni urad FBI. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi zveznega nadzora nad priseljevanjem, kar je v Portlandu ponovno obudilo spomine na pretekle ostre ukrepe zveznih sil. Fotografije s kraja dogodka prikazujejo močno prisotnost varnostnih sil in protestnike, ki so se zbrali pred poslopjem službe ICE, da bi izrazili nasprotovanje nasilju zveznih agentov. Ranjeni par je bil po streljanju oskrbljen v bolnišnici, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni podrobneje znano. Odzivi lokalnih oblasti so bili hitri in odločni. Načelnik portlandski policije Bob Day je poudaril nujnost temeljite preiskave, hkrati pa je skupnost pozval k strpnosti, da bi preprečili stopnjevanje nemirov. Dogodek je še dodatno zaostril politične razprave o pooblastilih in delovanju zveznih agencij na področju notranje varnosti v Združenih državah Amerike, zlasti v luči nedavnih podobnih incidentov z usodnimi posledicami.

Indijska policija je v petek, 9. januarja, v New Delhiju pridržala več poslancev stranke Trinamool Congress (TMC), vključno z uveljavljenima politikoma Mahuo Moitra in Derekom O'Brienom. Incident se je zgodil med protestom pred uradom zveznega notranjega ministra Amita Shaha, kjer so člani stranke izražali nasprotovanje nedavnim racijam Urada za pregon (ED) v prostorih organizacije I-PAC v Kalkuti. Posnetki z mesta dogodka prikazujejo policiste, ki so protestnike na silo dvignili in odvlekli do policijskih vozil. Napetosti med vladajočo stranko BJP in opozicijsko TMC so se stopnjevale po vdoru preiskovalnih organov v prostore svetovalnega podjetja I-PAC, ki je tesno povezano z glavnim ministrom Zahodne Bengalije, Mamato Banerjee. Moitra je med pridržanjem poudarila, da ravnanje policije z izvoljenimi predstavniki ljudstva kaže na avtoritarne pristope trenutne oblasti, hkrati pa je napovedala politično zmago nad stranko BJP na prihodnjih volitvah. Dogodek predstavlja nadaljevanje političnega boja med zvezno vlado in regionalnimi oblastmi v Zahodni Bengaliji, pri čemer opozicija obtožuje vlado premierja Modija, da uporablja državne institucije za politično obračunavanje. Policija je območje okoli urada notranjega ministra zaprla, pridržane poslance pa odpeljala na policijsko postajo, kjer so ostali v pridržanju več ur. Situacija v indijski prestolnici ostaja napeta, saj stranka TMC napoveduje nadaljevanje protestov proti zlorabi uradnih organov za politične namene.

Komisija za boj proti korupciji (KPK) je razkrila, da je bil Yaqut Cholil Qoumas za osumljenca imenovan že 8. januarja 2026. V preiskavo korupcije pri dodeljevanju kvot za hadž v letih 2023 in 2024 je vpleten tudi Gus Alex, nekdanji posebni uslužbenec Yaquta, ki je prav tako osumljenec. Preiskava o premoženju nekdanjega ministra je v teku.

Francoska zakonca, ki sta lastnika priljubljenega gostinskega lokala v švicarskem letovišču Crans-Montana, sta bila v petek zaslišana v zvezi s požarom, ki je bar popolnoma uničil v novoletni noči. Preiskovalni organi par sumijo povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, saj so se v javnosti pojavili resni dvomi o izpolnjevanju varnostnih standardov v objektu. Župan občine Crans-Montana Nicolas Féraud je v torek razkril kritične informacije, po katerih omenjeni lokal od leta 2019 ni bil predmet nobenega uradnega inšpekcijskega nadzora. Ta podatek je sprožil val kritik glede nadzora nad požarno varnostjo v turistično obleganem območju, zlasti v času prazničnih prireditev, ko je koncentracija obiskovalcev največja. Zaslišana lastnika sta prek svojih pravnih zastopnikov obljubila popolno sodelovanje s policijo in tožilstvom pri ugotavljanju vzrokov za nastanek ognja. Preiskava se trenutno osredotoča na ugotavljanje, ali so bile kršene specifične varnostne uredbe in ali je pomanjkanje inšpekcijskih pregledov neposredno prispevalo k obsegu nesreče, ki na srečo ni zahtevala človeških življenj.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Profesor na poklicni šoli v mestu Stoob na avstrijskem Gradišču je izgubil zaposlitev, potem ko je dijakom pri pouku praktičnega pouka naročil, naj iz opeke zgradijo svastiko. Incident, ki se je zgodil na podružnici šole Pinkafeld, je sprožil takojšen odziv vodstva šole in policije. Ravnatelj ustanove je ob odkritju spornega simbola nemudoma ukrepal, profesor pa je bil sprva suspendiran, nato pa je dokončno zapustil delovno mesto. Dogodek je povzročil val ogorčenja v avstrijski javnosti, saj je uporaba in poveličevanje nacističnih simbolov v Avstriji strogo prepovedano z zakonom o prepovedi (Verbotsgesetz). Šola je o primeru obvestila pristojno državno tožilstvo, ki bo preučilo morebitno kazensko odgovornost nekdanjega pedagoga. Po poročanju medijev naj bi profesor sporno nalogo podal v začetku decembra, zgodba pa je v javnost prišla po zaključku notranje preiskave. Lokalne oblasti in šolski svet so poudarili ničelno toleranco do kakršnega koli spodbujanja ekstremizma v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu da je šlo za praktično vajo zidanja, je bila izbira simbola označena za nedopustno dejanje, ki krši temeljne ustavne vrednote države. Policijska preiskava o motivih za takšno dejanje še vedno poteka.

Upraviteljica bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jessica Moretti, je bila po poročanju italijanskega časnika La Repubblica posneta, kako med uničujočim požarom v novoletni noči zapušča objekt z blagajno, polno gotovine. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemne brezobzirnosti, saj je v ognju življenje izgubilo 40 ljudi, številni gostje pa so v času njenega odhoda še vedno prosili za pomoč in se borili za preživetje. Videoposnetek, ki je pricurljal v javnost, prikazuje Morettijevo, kako se z denarjem prebija iz gorečega objekta, medtem ko so bili obiskovalci ujeti v smrtni pasti. Preiskovalci zdaj preučujejo njeno ravnanje in morebitno kazensko odgovornost zaradi opustitve pomoči v kritičnih trenutkih. Tragični incident je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost, predvsem zaradi visokega števila žrtev na priljubljeni turistični destinaciji. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in preverjajo varnostne protokole v objektu. Odzivi na družbenih omrežjih in v medijih so izjemno ostri, saj javnost zahteva stroge sankcije za lastnico, ki je v trenutkih največje krize prednost pred človeškimi življenji dala materialnim sredstvom.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 8. januarja 2026, napovedal novo fazo vojaškega posredovanja proti narkokartelom z uvedbo kopenskih napadov. V izjavi za televizijsko mrežo Fox News je pojasnil, da bodo Združene države Amerike po dosedanjih letalskih in pomorskih operacijah v Karibih ter Tihem oceanu zdaj začele s »frappami au sol« oziroma kopenskimi napadi. Čeprav Trump ni natančno opredelil geografskih lokacij načrtovanih vojaških akcij, je ostro kritiziral razmere v Mehiki in izrazil obžalovanje nad stanjem v državi, ki jo po njegovih besedah dejansko vodijo kriminalne združbe. Napoved prihaja v času povečanih napetosti v regiji, neposredno po aretaciji Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da so bili prejšnji ukrepi proti plovilom kartelov uspešni, vendar za dokončno zatrtje trgovine z drogami ZDA potrebujejo agresivnejši pristop na kopnem. Mehiko je pozval, naj se »ressaisir« (strezni oziroma zbere), saj naj bi bila država pod popolnim nadzorom narkotrafikantov, kar predstavlja neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje na tujem ozemlju brez jasnega privoljenja lokalnih oblasti lahko povzročilo hudo diplomatsko krizo. Trumpova administracija je sicer že pred meseci kartele označila za tuje teroristične organizacije, kar po njihovem mnenju pravno utemeljuje uporabo vojaške sile. Kljub temu podrobnosti o sodelovanju z mehiškimi oblastmi ali časovnem okviru operacij ostajajo neznanka.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

V ruskem mestu Jekaterinburg je skupina neznancev brutalno napadla in pretepla novinarja medija Prekrasna Rusija, Evgenija Anisimova in Evgenija Russkiha. Po poročanju lokalnih virov se je incident zgodil na javnem mestu, kjer je množica nasilnežev fizično obračunala z dopisnikoma, ki sta bila v tistem času na dolžnosti. Okoliščine napada in motivi zanj za zdaj ostajajo nejasni, vendar so pričanja potrdila surovo naravo dogodka. Ruska policija je po incidentu sprožila uradno preiskavo o dejstvih brutalnega pretepa. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze in poskušajo identificirati napadalce, ki so s kraja dogodka pobegnili. Medijski kolegi žrtev so izrazili zaskrbljenost nad varnostjo novinarjev v regiji, saj gre za neposreden napad na predstavnike tiska med opravljanjem njihovega dela. Novinarja sta po napadu poiskala zdravniško pomoč, stopnja njunih poškodb pa javnosti še ni bila podrobneje razkrita. Primer je sprožil val odzivov v lokalni javnosti in med novinarskimi združenji, ki zahtevajo hitro ukrepanje organov pregona in zaščito svobode govora v Sverdlovski oblasti.

V Surinamu so se v sredo poslovili od 80-letne Edith Brammerloo in njenega vnuka, ki sta bila žrtvi brutalnega napada z nožem, v katerem je skupno umrlo devet ljudi. Med žrtvami je bila tudi 69-letna Rinia iz Rotterdama, ki je bila v državi na obisku. Napad je pretresel lokalno skupnost in nizozemske izseljence, saj so bile žrtve po besedah bližnjih spoštovane in priljubljene osebe. Dogodek je sprožil val žalovanja tako v Surinamu kot na Nizozemskem, od koder so nekatere žrtve izvirale. Romona Sedoc, hči umorjene Rinie, je za medije opisala pretresljiv trenutek, ko je preko aplikacij za sporočanje izvedela za tragedijo svoje matere. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, kar odraža globoko pretresenost nad nasiljem, ki je doletelo nedolžne obiskovalce in domačine. Preiskava o motivih za ta nenaden in krvav incident še poteka, medtem ko sorodniki žrtev poudarjajo nepravičnost in nesmiselnost dogodka. Tragedija je izpostavila vprašanja varnosti v državi, predvsem za tuje državljane in povratnike, ki v Surinamu ohranjajo družinske vezi. Lokalne oblasti se trudijo obvladati situacijo in nuditi podporo užaloščenim družinam.

Po dodatnih sankcijah Uefe zaradi uporabe pirotehničnih sredstev je FC Bayern München sprejel odločitev o popolni zapori velikega dela južne tribune (Südkurve) za prihajajočo domačo tekmo lige prvakov proti Royale Union Saint-Gilloise. Ukrep bo prizadel več tisoč navijačev.

Na parkirišču v četrti Henry IV v mestu Pointe-à-Pitre v Gvadelupu sta v sredo zvečer dva zamaskirana napadalca s strelnim orožjem umorila 17-letnega dijaka. Žrtev, ki je obiskovala srednjo šolo Chevalier de Saint-Georges v sosednjem kraju Les Abymes, je bila zadeta z več naboji, napadalca pa sta s prizorišča pobegnila peš. Policija je na kraju dogodka našla sedem tulcev kalibra 9 mm, preiskavo umora pa je že prevzela kriminalistična služba pod vodstvom tožilke Caroline Calbo. To je že tretji umor na tem francoskem čezmorskem ozemlju od začetka leta 2026, kar kaže na zaostrovanje varnostnih razmer v regiji. Le manj kot dve uri po smrtonosnem napadu v mestu Pointe-à-Pitre je prišlo do novega streljanja v kraju Petit-Bourg, kjer je bila ranjena še ena oseba. Oblasti so v odziv na tragedijo na dijakovi šoli napovedale vzpostavitev enote za psihološko pomoč, rektor akademije Gabriele Fioni pa je izrazil globoko pretresenost nad dogodkom. Nasilje s strelnim orožjem v Gvadelupu ostaja resna težava, saj so tovrstni incidenti pogosto povezani z uličnim kriminalom in prisotnostjo nezakonitega orožja. Francosko tožilstvo je potrdilo, da preiskava umora poteka v smeri načrtnega dejanja, vendar motivi napadalcev javnosti še niso znani. Lokalno prebivalstvo in oblasti so zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila nasilnih smrti v tako kratkem časovnem obdobju.

Avstrijska policija je v sredo, 7. januarja 2026, na železniški postaji v Bad Ischlu v okrožju Gmunden pridržala 27-letnega moškega, ki je osumljen brutalnega napada na 77-letnega upokojenca. Po navedbah organov pregona je napadalec brez očitnega razloga večkrat udaril starejšega moškega, z nasiljem pa je nadaljeval tudi, ko je žrtev že ležala na tleh. Napadalec je upokojencu ob tem grozil s smrtjo. Intervencija očividcev je preprečila hujše posledice, saj so ti žrtev uspeli rešiti in se skupaj z njo zatekli v prostore trgovine v avli železniške postaje. Osumljenec se je nato začel zaletavati v vrata trgovine in s smrtjo grozil še eni od prič, 21-letnemu moškemu. Agresivno vedenje se je končalo šele s prihodom policije, ki je osumljenca obvladala. Po posvetovanju z državnim tožilstvom v Welsu so 27-letnika prepeljali v tamkajšnji zapor. Preiskava incidenta še poteka, policija pa dogodek obravnava kot povzročitev telesnih poškodb in sum storitve kaznivega dejanja grožnje z umorom. Žrtev je zaradi udarcev in brcev potrebovala zdravniško oskrbo.

Pred deželnim sodiščem v Železnem se je v četrtek začelo sojenje 34-letnemu Dunajčanu, ki je obtožen poskusa umora novega partnerja svoje nekdanje dekle. Incident se je zgodil julija lani med tradicionalnim festivalom na obali Neufelder See, ko je obtoženec z nožem večkrat zabodel žrtev in ji povzročil do osem centimetrov globoke rane. Napad naj bi bil posledica ljubosumja, saj se obtoženi ni mogel sprijazniti s koncem zveze. Obtoženec je pred sodnikom priznal dejansko stanje dogodka, vendar je odločno zanikal namero uboja. Trdil je, da žrtve ni želel ubiti, temveč le poškodovati, kar bo ključno vprašanje pri določanju končne sodbe. Sodni izvedenci so v postopku podali mnenja o resnosti poškodb in stopnji nevarnosti za življenje napadenega moškega. Razsodba naj bi bila po napovedih sodišča znana še isti popoldan. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost avstrijske javnosti, saj gre za nasilno dejanje na priljubljeni turistični prireditvi, kjer je bilo prisotnih veliko ljudi. Varnostni protokoli na tovrstnih poletnih dogodkih so se po tem dogodku ponovno znašli pod drobnogledom lokalnih oblasti.

Jonty Bravery, ki že prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi poskusa umora otroka v galeriji Tate Modern, je bil obsojen na dodatnih 16 tednov zapora zaradi napada na dve medicinski sestri v strogo varovani psihiatrični bolnišnici Broadmoor. Incident se je zgodil septembra 2024, ko je 24-letni Bravery fizično napadel osebje, ki mu je skušalo preprečiti samopoškodovanje. Eno medicinsko sestro je brcnil v stegno, drugi pa je z nohti poškodoval obraz. Sodišče v Westminstru je razsodilo, da je Bravery kriv napada na Lindo McKinlay in Kate Mastalerz. Med sojenjem so predstavili podrobnosti o njegovem bivanju v bolnišnici Broadmoor, kjer je zaradi visoke stopnje tveganja pod neprestanim 24-urnim nadzorom treh zaposlenih. Njegova soba je opremljena le z vzmetnico, kar odraža resnost njegovega psihičnega stanja in nagnjenost k nasilju. Bravery se sojenja ni udeležil, glavni sodnik Paul Goldspring pa je pri izreku kazni upošteval njegovo predhodno zgodovino nasilnih dejanj. Obsojenec je širši javnosti postal znan leta 2019, ko je z desetega nadstropja londonske galerije Tate Modern vrgel šestletnega dečka, ki je preživel s trajnimi posledicami. Današnja obsodba potrjuje nadaljevanje njegovega nasilnega vedenja v institucijah za varstvo in zdravljenje.

Načelnica policije Janny Knol je v televizijski oddaji Pauw & De izjavila, da je bilo nasilje nad policisti med novoletno nočjo delno načrtovano.

V turškem okrožju Onikişubat v provinci Kahramanmaraš so v dopoldanskih urah zabeležili potres z magnitudo 4,0 po Richterjevi lestvici. Po podatkih turške agencije za obvladovanje naravnih nesreč AFAD se je tresenje tal začelo ob 11.17 po lokalnem času, žarišče potresa pa je bilo na globini približno 8,5 kilometra. Dogodek je med lokalnim prebivalstvom povzročil precej vznemirjenja, vendar o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi za zdaj ne poročajo. Lokalne oblasti in ekipe civilne zaščite so takoj po potresu začele s pregledovanjem terena, da bi ocenile stanje na objektih in infrastrukturi. Provinca Kahramanmaraš sicer leži na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so potresi pogost pojav, zato so prebivalci in pristojne službe v stanju stalne pripravljenosti. Današnji sunek je po prvih ocenah strokovnjakov veljal za zmernega, a dovolj močnega, da so ga ljudje v širšem okolici jasno začutili. Turčija se nahaja na stičišču večjih tektonskih plošč, kar državo uvršča med najbolj potresno ogrožena območja na svetu. Pristojne službe v regiji še naprej spremljajo seizmično aktivnost in opozarjajo prebivalce na previdnost pri uporabi poškodovanih objektov, čeprav poročila o resnih poškodbah konstrukcij v tem trenutku še niso bila podana. Incident znova poudarja pomen strožjih gradbenih standardov na tem geografskem območju.

Po močnem deževju se je na Filipinih sprožil obsežen plaz na enem izmed odlagališč odpadkov, pri čemer je umrla vsaj ena oseba, več deset ljudi pa še vedno pogrešajo. Nesreča se je zgodila, ko je zaradi razmočenih tal popustil del gore smeti, ki je pod seboj pokopal okoliške objekte in prebivalce. Reševalne ekipe so na terenu in si prizadevajo najti preživele, vendar delo otežujejo nestabilne razmere in nevarnost dodatnih zdrsov. Oblasti so sporočile, da je iskalna akcija v polnem teku, medtem ko se število pogrešanih še vedno spreminja. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti bivanja v bližini velikih odlagališč odpadkov, ki ob ekstremnih vremenskih pojavih postanejo smrtonosna past. Lokalni uradniki in humanitarne organizacije opozarjajo, da so takšna območja zaradi prenaseljenosti in revščine pogosto edina izbira za domovanja najranljivejših skupin. Tragedija spominja na podobne pretekle katastrofe v regiji, kjer so neurejena odlagališča ob monsunskem deževju že povzročila številne žrtve. Filipinska vlada je pod pritiskom, da izboljša upravljanje z odpadki in zagotovi varnejše bivalne pogoje za tiste, ki živijo na robu teh nevarnih območij, vendar so infrastrukturne in socialne težave še vedno globoko ukoreninjene.

Tajvanska poslanka Wang Mei-hui je v sodelovanju s centralno vlado sprožila nujne postopke za pridobitev več kot 300 milijonov tajvanskih dolarjev (približno 10,5 milijona evrov), ki so potrebni za obnovo mesta Chiayi po uničujočem tajfunu Danas. Sredstva so predvidena za sanacijo javne infrastrukture, parkov in tisočih podrtih dreves, ki so bila poškodovana v lanskem neurju in kasnejših močnih padavinah konec julija. Na današnjem usklajevalnem sestanku s predstavniki komisije za javna dela in urada za upravljanje zemljišč je Wangova poudarila, da mesto Chiayi ne more samo kriti vseh stroškov obsežne škode. Zahtevala je uporabo sredstev iz centralnih rezerv, saj je v mestu še vedno poškodovanih 28 parkov, sanacija pa je nujna za zagotavljanje varnosti prebivalcev in obnovo mestnih zelenic. Lokalne oblasti so poročale, da je neurje povzročilo izruvanje več kot deset tisoč dreves in močno poškodovalo cestno infrastrukturo. Čeprav so se prva sanacijska dela že začela, primanjkljaj v višini 360 milijonov tajvanskih dolarjev onemogoča popolno vzpostavitev prvotnega stanja. Centralna vlada je po sestanku obljubila, da bo preučila možnosti za namensko finančno podporo v okviru posebnih projektov za obnovo po naravnih nesrečah.

V mestu Cebu v osrednjem delu Filipinov se je v četrtek popoldne zrušil ogromen kup odpadkov v objektu za sortiranje smeti, pri čemer je po uradnih podatkih policije umrla najmanj ena oseba, 27 ljudi pa še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe, ki vključujejo policiste in gasilce, so izpod ruševin in odpadkov v vasi Binaliw uspeli rešiti osem oseb, med katerimi so bili tudi zaposleni v objektu. Žal je ena izmed rešenih delavk zaradi hudih poškodb umrla med prevozom v bolnišnico. Operacija iskanja in reševanja se nadaljuje v izjemno zahtevnih razmerah, saj se reševalci prebijajo skozi nestabilne plasti smeti in ostankov materiala. Regionalni policijski direktor brigadni general Roderick Maranan je potrdil, da število pogrešanih temelji na informacijah o osebah, ki so bile v času nesreče na območju odlagališča. Vzrok za nenadno zrušitev odpadne gmote, ki so jo domačini opisali kot pravo plazovito gmoto, uradno še ni potrjen, vendar so tovrstna prizorišča na Filipinih pogosto izpostavljena tveganjem zaradi neustreznega upravljanja in tropskih nalivov. Nesreča ponovno odpira vprašanja o varnostnih standardih na filipinskih odlagališčih odpadkov, kjer revnejše prebivalstvo pogosto išče surovine za preživetje. Oblasti so območje zaprle za javnost, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo nevarnost nadaljnjih zdrsov, ki bi lahko ogrozili reševalce na terenu. Družine pogrešanih čakajo na novice v bližini objekta, medtem ko se reševalna akcija bije s časom.

Močno neurje Goreti je v večernih urah zajelo Francijo in povzročilo obsežno razdejanje, zlasti na obalah Rokavskega preliva in Atlantika. Sunki vetra so dosegali hitrosti do 170 kilometrov na uro, zaradi česar so oblasti v najbolj ogroženih regijah izdale rdeče vremensko opozorilo. Zaradi podrtih dreves in poškodb na električni infrastrukturi je brez oskrbe z električno energijo ostalo več kot 50.000 gospodinjstev, močan veter pa so zabeležili tudi v prestolnici, kjer so sunki bičali vrh Eiffelovega stolpa. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so francoske oblasti sprejele številne preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva. V več departmajih so začasno obustavili šolski pouk in druge izobraževalne dejavnosti, prebivalce pa pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Intervencijske službe so na terenu in se spopadajo s posledicami vetroloma, ki je ohromil tudi dele prometne infrastrukture. Geografski obseg neurja je zajel širok pas od severozahodne obale proti notranjosti države. Čeprav so se najhujši sunki pojavili ob morju, so se posledice nevihte čutile po celotnem severnem delu Francije. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za eno močnejših neurij v zadnjem obdobju, ki je zahtevalo najvišjo stopnjo pripravljenosti vseh reševalnih enot.

Na Filipinih se je na odlagališču zrušil kup smeti, ki je zasul delavce. Potrjena je smrt najmanj ene osebe, dvanajst je ranjenih, 38 pa jih pogrešajo. Reševalci iščejo preživele.

Veliko Britanijo je prizadelo neurje Goretti, ki je prineslo najhujše sneženje v zadnjem desetletju, zaradi česar je prišlo do obsežnih motenj, vključno z izpadi električne energije, motnjami v prometu in zaprtjem šol. Izdano je bilo redko rdeče opozorilo. Na tisoče ljudi se je soočilo z resnimi težavami. Številne šole so ostale zaprte že peti dan zapored, saj je velik del Anglije še vedno zajet v zimskem vremenu. Letališča v Združenem kraljestvu so se soočila z velikimi motnjami, odpovedani so bili številni leti na Heathrowu.

Prebivalci severnega Queenslanda so se čez konec tedna pripravljali na prihod hudega vremenskega sistema, saj se je povečalo tveganje za nastanek tropskega ciklona ob severovzhodni obali Avstralije. Lokalne oblasti in prebivalstvo so v stanju pripravljenosti zaradi opozoril pred nevarnimi poplavami, ki bi lahko neposredno ogrozile življenja na tem območju. Vremenoslovci so napovedali stopnjevanje vremenskih razmer, kar je spodbudilo domačine k izvajanju preventivnih ukrepov. Priprave vključujejo zaščito lastnine in spremljanje uradnih navodil, saj bi lahko morebiten razvoj ciklona povzročil obsežne padavine in močne sunke vetra, ki so značilni za to tropsko regijo v tem letnem času. Regija, ki je pogosto izpostavljena ekstremnim vremenskim pojavom, se spopada z negotovostjo glede natančne poti in moči ciklona. Kljub temu so se skupnosti odzvale z visoko stopnjo previdnosti, da bi čim bolj zmanjšale morebitno škodo in zagotovile varnost prebivalcev pred napovedanim poslabšanjem vremena.

V petek, 9. januarja 2025, je v kaznilnici Aix-Luynes v bližini mesta Aix-en-Provence prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je 23-letni zapornik napadel tri pravosodne policiste. Napadalec je uslužbence napadel s škarjami v trenutku, ko so odprli vrata njegove celice, da bi ga pospremili na načrtovano sodno obravnavo. Po poročanju francoskih oblasti so bili policisti poškodovani v različni meri, pri čemer je eden utrpel hujše poškodbe, vendar nobeden izmed njih ni v smrtni nevarnosti. Vsi trije napadeni so bili prepeljani v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Francoski minister za pravosodje Gérald Darmanin je preko družbenega omrežja X izrazil polno in brezpogojno podporo uslužbencem zapora ter poudaril nevarnost in pogum, ki ju zahteva njihovo delo. Na kraj dogodka je bil po naročilu vlade napoten tudi lokalni prefekt, ki bo nadzoroval razjasnitev okoliščin napada. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih razmerah v francoskih zaporih, kjer so se v zadnjem letu že pojavljale težave z varnostjo in poskusi pobegov. Napad se je zgodil v zaporu, ki je bil v letu 2024 že tarča medijske pozornosti zaradi varnostnih incidentov. Konec avgusta so pravosodni policisti uspešno preprečili spektakularen poskus pobega zaprtega preprodajalca drog, pred tem pa je drugemu zaporniku uspelo pobegniti s pomočjo avtomobila, ki ga je čakal pred zgradbo. Današnji dogodek potrjuje visoko stopnjo tveganja, ki so mu izpostavljeni zaposleni v tem centru.

Številni nemški mediji poročajo o nesreči v cirkusu v Stuttgartu, kjer je akrobatski par padel z višine desetih metrov. Članki ponavljajo že znane informacije o dogodku in hudih poškodbah nastopajočih.

V ponedeljek zjutraj je na železniški postaji Gilze-Rijen na Nizozemskem prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je potniški vlak trčil v moškega na električnem skuterju za invalide. Po podatkih lokalnih oblasti je moški utrpel hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi dogodka je bil železniški promet med mestoma Tilburg in Breda popolnoma ustavljen. Nizozemske železnice (NS) so sporočile, da bo prekinitev trajala predvidoma do 14.15, potnikom pa so svetovale uporabo nadomestnih prevozov ali obvoznih poti. Preiskava okoliščin nesreče še poteka, da bi ugotovili, zakaj se je moški v času prihoda vlaka nahajal na tirih.

András Polgári, kandidat vladajoče stranke Fidesz za parlamentarne volitve v mestu Nyíregyháza, je bil po hudi nesreči med lovom prepeljan v bolnišnico. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se je politik z dvocevko po nesreči ustrelil v nogo, ko je bil na lovu v regiji. Njegovo stanje so zdravstveni delavci ocenili kot resno, vendar podrobnosti o stopnji poškodb javnosti še niso bile v celoti razkrite. Dogodek je sprožil precej pozornosti v madžarski javnosti, saj gre za vidnega lokalnega politika, ki ga je stranka Fidesz nedavno uradno predstavila kot svojega aduta za prihajajoče volitve. Lokalna policija in pristojni organi so že sprožili preiskavo okoliščin nesreče, da bi ugotovili, ali so bila upoštevana vsa varnostna pravila pri ravnanju z orožjem. Stranka Fidesz se na dogodek še ni uradno odzvala z izjavami o morebitni spremembi kandidature.

Nizozemski zdravstveni delavci in reševalne službe so po zadnjem novoletnem praznovanju ponovno opozorili na uničujoče posledice uporabe nezakonite pirotehnike, zlasti t. i. ognjemetnih krogel (shells). Čeprav se v javnosti pogosto izpostavlja petarde tipa cobra, strokovnjaki poudarjajo, da prav te nezakonite krogle povzročajo najhujše poškodbe in so krive za številne nesreče s smrtnim izidom. Gre za visoko eksplozivna sredstva, ki so namenjena izključno profesionalni uporabi v nadzorovanih pogojih, vendar se na črnem trgu pogosto znajdejo v rokah neizkušenih posameznikov. Po poročanju lokalnih oblasti so se reševalci in zdravniki v zadnjih dneh znova spopadali s travmatičnimi prizori na terenu, saj uporaba teh bomb povzroča nepopravljivo škodo na telesih in premoženju. Zaradi velike moči eksplozije so posledice pogosto amputacije ali smrt, kar pušča globoke psihične posledice tudi pri očividcih in tistih, ki nudijo prvo pomoč. Pozivi k strožjemu nadzoru nad prodajo in uporabo tovrstne pirotehnike postajajo vse glasnejši, saj število žrtev kljub prepovedim ostaja visoko.

V nemškem okrožju Unterallgäu se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri je traktor s snežnim plugom zbil pešca. Po podatkih policije je voznik delovnega stroja med opravljanjem zimskega čiščenja spregledal moškega, ki je hodil ob cesti, in nanj trčil z delom pluga. Pešec je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe in so ga reševalne službe nemudoma prepeljale v bližnjo bolnišnico na nujno zdravljenje. Policisti so na kraju dogodka opravili ogled in začeli preiskavo natančnega poteka nesreče. Preiskovalci bodo ugotavljali predvsem, ali je bila hitrost traktorja prilagojena razmeram na cesti in ali je bila oprema za čiščenje snega ustrezno označena. Trenutno še ni znano, ali je na nesrečo vplivala tudi slaba vidljivost ali poledenelo vozišče. Voznik traktorja v nesreči ni bil poškodovan, vendar je po dogodku v stanju šoka. Lokalni organi so zaradi nesreče začasno zaprli del ceste, kar je povzročilo manjše zastoje v jutranjem prometu.

V kraju Oppenweiler na jugozahodu Nemčije se je med reševalno akcijo v enodružinski hiši zrušilo celotno stopnišče, pri čemer je bilo huje poškodovanih več oseb. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko so bili reševalci, gasilci in stanovalci na stopnicah, ki so pod njihovo težo nenadoma popustile. Po prvih podatkih so nekateri gasilci ostali ujeti pod ruševinami, preden so jih njihovi kolegi uspeli izvleči. Na prizorišču severovzhodno od Stuttgarta je takoj stekla obsežna reševalna operacija, v kateri je sodelovalo večje število nujnih služb. Med poškodovanimi so tako stanovalci hiše kot tudi člani sanitetne službe in gasilske enote. Vzrok za nenadno zrušitev konstrukcije v stanovanjskem objektu še ni znan, preiskava pa bo ugotavljala, ali je šlo za dotrajanost materiala ali druge konstrukcijske napake. Stanje nekaterih poškodovancev ostaja kritično.

V današnjem požaru v tovarni v okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je umrl 56-letni moški po imenu Huang, ki je v tovarni tudi živel. Gasilci so ga iskali približno tri ure, preden so našli njegovo zoglenelo truplo. Zaradi požara obstaja nevarnost onesnaženja zraka, kar lahko poslabša vnetja pljuč.

V bližini kraja Kirchenthumbach v nemški zvezni deželi Bavarska se je v ponedeljek zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 52-letni voznik osebnega vozila znamke Seat. Po uradnih podatkih je voznik v ovinku izgubil nadzor nad vozilom in silovito trčil v obcestno drevo. Zaradi moči udarca je moškega izvrglo iz avtomobila na cestišče, kjer je kljub hitremu posredovanju reševalnih služb podlegel poškodbam. Policija je kraj nesreče v Zgornji Pfalški takoj zavarovala in začela s preiskavo natančnega vzroka dogodka. Na vozilu je nastala popolna gospodarska škoda, reševalci pa so na kraju nesreče lahko le še potrdili smrt voznika. Dogodek se je zgodil v času, ko so v regiji že beležili povečano število prometnih incidentov zaradi neugodnih voznih razmer. Nesreča predstavlja nadaljevanje črnega niza na nemških cestah, ki so ga v zadnjih dneh zaznamovali številni incidenti s smrtnimi izidi. Oblasti ob tem ponovno opozarjajo na previdnost v ovinkih in prilagoditev hitrosti stanju vozišča, saj so posledice trčenj v nepremične ovire, kot so drevesa, pogosto usodne.

V regiji Volgograd na jugu Rusije se je v ponedeljek, 8. januarja, zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je v trčenju treh vozil življenje izgubilo sedem oseb. Po podatkih tiskovne službe ruskega ministrstva za izredne razmere se je nesreča pripetila na 762. kilometru zvezne avtoceste R-22 Kaspij v okrožju Mihajlovka, natančneje pri odcepu za naselje Troicki. Sporočilo o dogodku so reševalne službe prejele ob 18.50 po moskovskem času. Po poročanju lokalnih oblasti in tiskovne agencije TASS so bili vsi preminuli zaposleni v istem lokalnem podjetju. Na kraju nesreče so posredovale številne ekipe nujne medicinske pomoči in pripadniki ministrstva za izredne razmere, ki so iz razbitin pomagali izvleči žrtve. Okoliščine, ki so privedle do silovitega trčenja treh avtomobilov, še niso v celoti pojasnjene, policija pa nadaljuje z ugotavljanjem identitete vseh vpletenih. Ruske zvezne ceste so pogosto prizorišče težkih prometnih nesreč, zlasti v zimskem času, ko so razmere za vožnjo zaradi poledice in snega otežene. Ta incident sledi nizu prometnih nesreč v Rusiji v zadnjih dneh, vključno z nesrečo turističnega avtobusa v Komiju in incidentom v moskovski regiji, kar znova odpira vprašanja o varnosti na ruskih avtocestah v zahtevnih vremenskih pogojih.

Državno tožilstvo v Rimu je uradno sprožilo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Med žrtvami je bilo tudi šest mladih italijanskih državljanov, kar je podlaga za pristojnost rimskih preiskovalnih organov pri obravnavi kaznivih dejanj, storjenih zoper njihove državljane v tujini. Preiskava se osredotoča na sume uboja iz malomarnosti in povzročitve požara v lokalu Le Constellation. Italijanski preiskovalci so postopek odprli po tem, ko sta svoji preiskavi že sprožili tožilstvi v švicarskem kantonu Valais in v Parizu. Poleg smrtnih žrtev je ognjena stihija povzročila tudi številne poškodbe med obiskovalci, ki so v priljubljenem smučarskem središču praznovali prihod novega leta. Rimski tožilci bodo v okviru postopka sodelovali s tujimi organi, da bi ugotovili natančne vzroke za izbruh požara in morebitno odgovornost za pomanjkljive varnostne ukrepe. Dogodek je močno odjeknil v italijanski javnosti, saj so bile žrtve večinoma mladi ljudje. Italijansko pravosodje želi s samostojno preiskavo zagotoviti, da bodo pravice njihovih državljanov in njihovih svojcev ustrezno zaščitene. Preiskava bo podrobno preučila tehnično dokumentacijo objekta in okoliščine, v katerih se je ogenj tako hitro razširil po celotnem prizorišču.

V zgodnjih jutranjih urah je v stanovanjskih prostorih podjetja Delhi Metro Rail Corporation (DMRC) v soseski Adarsh Nagar v New Delhiju izbruhnil požar, ki je zahteval tri življenja. Služba za gasilstvo v Delhiju (DFS) je bila o ognju v drugem nadstropju ene izmed zgradb obveščena ob 2.39 po lokalnem času, nakar so na prizorišče nemudoma poslali reševalne ekipe. Kljub hitremu odzivu gasilcev so tri osebe v ognjenih zubljih izgubile življenje. Reševalna akcija se je začela takoj po prejetem klicu, vendar so bile posledice ognja, ki je zajel prostore namenjene osebju podjetja Delhi Metro, usodne. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za nastanek požara, ki je pretresel lokalno skupnost in zaposlene v mestnem podjetju za podzemno železnico. Gre za eno izmed hujših nesreč v stanovanjskih kompleksih javnih podjetij v zadnjem obdobju v indijski prestolnici.

Boksar Anthony Joshua je javno izrazil žalost ob smrti dveh prijateljev, ki sta umrla v prometni nesreči v Nigeriji konec decembra. Joshua je priznal, da se tragedija še ni povsem usedla, in razkril, da je bil v nesreči tudi sam lažje poškodovan.

V Kaohsiungu je 65-letni moški, po imenu Zhou, domnevno zaradi vožnje skozi rdečo luč s kombijem zbil 35-letnega motorista Honga, ki je na kraju umrl. Policija ga je ovadila zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. V okrožju Miaoli je starejša ženska z motorjem padla v jarek ob cesti in umrla. Domnevno je nesrečo povzročil močan bočni veter.

V prestolnici Kambodže, Pnom Penu, je v 24. letu starosti umrla perspektivna kitajska režiserka in scenaristka Lai Yuqing. Nesreča se je zgodila konec decembra lani, ko je režiserka v Kambodži sodelovala pri snemanju nove serije, vendar so kamboške oblasti in mediji podrobnosti o dogodku razkrili šele 6. januarja. Po dostopnih podatkih je Lai Yuqing padla z zgradbe in ob tem utrpela hude poškodbe glave in telesa. Kljub nujni medicinski pomoči je 2. januarja v bolnišnici podlegla poškodbam. Lai Yuqing je veljala za vzhajajočo zvezdo kitajskega filma, saj je njena prva celovečerna stvaritev 'Whisperings of the Moon' prejela nominacijo na prestižnem 30. mednarodnem filmskem festivalu v Busanu. Novica o njeni smrti je močno pretresla kitajsko in širšo azijsko filmsko sfero, na družbenem omrežju Weibo pa so se pojavila številna ugibanja o okoliščinah njene smrti, saj nekateri viri namigujejo na nejasnosti pri poteku dogodkov v Pnom Penu.

V prometni nesreči, ki se je zgodila zgodaj zjutraj na aveniji Kifisou pri Egaleu, je umrl 25-letni voznik tovornjaka. Voznik je izgubil nadzor nad vozilom, prebil varnostno ograjo in trčil v drug tovornjak, ki je vozil v nasprotni smeri proti Pireju.

V nemškem mestu Albstadt v zvezni deželi Baden-Württemberg je v petek zgodaj zjutraj prišlo do silovite eksplozije, zaradi katere se je v celoti zrušila stanovanjska hiša. Policija in reševalne službe so na prizorišču sprožile obsežno operacijo, saj trenutno ni informacij o stanju stanovalcev, s katerimi reševalci še niso uspeli vzpostaviti stika. Zaradi varnosti so oblasti evakuirale prebivalce sosednjih objektov, medtem ko intervencijske ekipe pregledujejo ruševine. Na kraju dogodka posredujejo gasilci, policisti in nujna medicinska pomoč, ki poskušajo zavarovati območje in preprečiti morebitne dodatne nesreče. Okoliščine, ki so privedle do eksplozije, za zdaj še niso pojasnjene, saj preiskava na nestabilnem terenu poteka počasi. Reševalne ekipe uporabljajo specializirano opremo za iskanje morebitnih ujetih oseb pod ostanki stavbe. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se izogibajo območju intervencije, da ne bi ovirali reševalnih vozil. Gre za enega najhujših tovrstnih incidentov v okrožju Zollernalb v zadnjem obdobju, ki je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom.

Družinski izlet k zamrznjenemu slapu v Nemčiji se je končal s hudo nesrečo, ko se je z višine odlomila ogromna ledena sveča in zadela dečka. Incident se je zgodil nepričakovano med ogledom naravne znamenitosti, ki je zaradi nizkih temperatur privabila številne obiskovalce. Starši in prisotni reševalci so se odzvali takoj in otroku nudili prvo pomoč, preden so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi teže in hitrosti padajočega ledu je deček utrpel resne poškodbe, vendar so zdravstvene službe potrdile, da je njegova oskrba stekla hitro. Lokalne oblasti so po dogodku izdale opozorilo o nevarnostih, ki jih prinaša taljenje ledu na strmih predelih in naravnih slapovih. Policija in gorska reševalna služba sta zavarovali območje, da bi preprečili nadaljnje nesreče. Deček ostaja na zdravljenju v bolnišnici, njegovo stanje pa pozorno spremljajo. Dogodek poudarja nepredvidljivost naravnih pojavov v zimskem času, predvsem na območjih, kjer se led kopiči na nestabilnih površinah.

Na Belojarskem akumulacijskem jezeru v Sverdlovski oblasti v Rusiji se je zgodila huda nesreča, ko sta dva moška med vožnjo s snežnimi sanmi zapeljala na tanek led in prepadla v vodo. Po podatkih tiskovne službe regionalnega ministrstva za izredne razmere (MČS) so reševalci iz vode uspeli izvleči le eno osebo, ki pa je kasneje umrla. Iskanje drugega moškega, ki je po padcu v vodo izginil, se pod vodstvom potapljaških in reševalnih ekip nadaljuje. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na nevarnost gibanja po zaledenelih vodnih površinah, ki v tem letnem času zaradi temperaturnih nihanj niso dovolj trdne za težja vozila. Nesreča se je zgodila na območju, ki je priljubljeno za rekreacijo, vendar reševalci poudarjajo, da vozniki pogosto precenjujejo debelino ledene odeje, kar vodi v tragične dogodke s smrtnim izidom. Identiteti obeh moških javnosti še nista bili razkriti.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Ţoiu je uradno izrekla sožalje družini mladega romunskega državljana, ki je izgubil življenje v tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ministrica je ob tem izpostavila pomen solidarnosti in hitre pomoči v takšnih nesrečah. Poleg sožalja se je ministrica osebno zahvalila tudi Georgeu, romunskemu prostovoljcu, ki je nesebično pomagal pri reševanju v noči požara. Po navedbah romunskega ministrstva je Ţoiu stopila v stik s prostovoljcem, da bi pohvalila njegovo junaško ukrepanje in pripravljenost pomagati rojakom v stiski. Incident v švicarskih Alpah je sprožil val odzivov v romunski javnosti, pri čemer so oblasti zagotovile vso potrebno konzularno podporo prizadetim družinam in vpletenim posameznikom.

Na območju mokrišča Fubao v okrožju Changhua na Tajvanu je lokalni gojitelj ostrig v torek zjutraj med delom na morju naletel na pretresljiv prizor. Na enem izmed ogrodij za vzrejo ostrig je našel obešeno moško truplo, o čemer je nemudoma obvestil pristojne organe. Na kraj dogodka so bili napoteni gasilci in policisti, ki so morali truplo zaradi oddaljenosti od obale in zahtevnega terena ročno prenašati približno 1,5 kilometra do kopnega. Policijska preiskava je po prvih podatkih pokazala, da gre za osebo, ki je bila pred tem prijavljena kot pogrešana. Prvi ogled kraja dogodka ni razkril sledov nasilja ali morebitnega zunanjega vmešavanja, vendar natančen vzrok smrti še ostaja predmet nadaljnje preiskave. Oblasti bodo izvedle obdukcijo, da bi ugotovile natančne okoliščine tragedije, ki je pretresla lokalno skupnost gojiteljev morskih sadežev.

V nemškem mestu Lemgo so gasilci posredovali zaradi puščanja plina, ki ga je povzročila okvara ogrevalnega sistema v stanovanjski hiši. Incident se je zgodil po tem, ko je naprava v prostor začela sproščati ogljikov monoksid, kar je resno ogrozilo stanovalce. Tri osebe so zaradi vdihavanja nevarnih snovi potrebovale nujno medicinsko pomoč in so bile prepeljane v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Gasilci so ob prihodu na prizorišče izmerili izjemno visoke koncentracije strupenega plina, zato so nemudoma začeli s prezračevanjem celotnega objekta. Stanovanjska hiša je bila začasno izpraznjena, dokler nivoji ogljikovega monoksida niso padli na varno raven. Preiskava o natančnem vzroku tehnične napake na grelnem telesu še poteka, pristojne službe pa ob tem opominjajo na pomembnost rednega vzdrževanja plinskih in kurilnih naprav, zlasti v zimskem obdobju.

V mestu Kaohsiung na Tajvanu se je v dopoldanskih urah zgodil nenavaden incident, ko so uslužbenci bencinske črpalke v okrožju Lingya v luksuznem vozilu znamke Mercedes-Benz našli nezavestnega moškega. 50-letni moški s priimkom Lin je ob 10.19 pripeljal svoje vozilo v avtomatsko avtopralnico, vendar se po končanem postopku pranja vozilo ni premaknilo naprej proti delovnemu mestu za brisanje. Zaposleni so ob približanju vozilu opazili, da moški nepremično leži na voznikovem sedežu, zato so nemudoma poklicali nujno medicinsko pomoč. Reševalci, ki so prispeli na kraj dogodka, so ugotovili, da moški ne kaže znakov življenja, saj mu je srce prenehalo biti in ni več dihal. Moškega so nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico na nujno oživljanje. Dogodek se je zgodil v času, ko se tajvanske oblasti spopadajo z vse večjim številom incidentov v prometu in javnih prostorih, policija pa trenutno še preiskuje natančen vzrok za nenadno izgubo zavesti in smrtno nevarnost, v kateri se je znašel voznik. Identiteta moškega je bila potrjena, preiskovalci pa preverjajo tudi morebitno predhodno zdravstveno stanje žrtve.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation zaradi suma nenamernega požara. Identificirali so prvih 16 žrtev, med njimi je tudi 14-letno dekle. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole. Družine še vedno čakajo na informacije o svojih bližnjih.

V zahodnem delu avstralske zvezne države Viktorija je obsežen požar v naravi uničil najmanj pet stanovanjskih hiš. Ognjeni zublji so najbolj prizadeli mestece Natimuk, kjer so se gasilci spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami zaradi visokih temperatur in močnega vetra. Lokalne oblasti so potrdile uničenje nepremičnin, medtem ko prebivalci na prizadetih območjih ocenjujejo nastalo škodo. Požar se je hitro razširil po suhi pokrajini, kar je zahtevalo evakuacijo večjega števila ljudi in aktivacijo številnih gasilskih enot, ki so poskušale zaščititi preostalo premoženje. Kljub uničenju stanovanjskih objektov za zdaj ni poročil o morebitnih smrtnih žrtvah ali hujših poškodbah med civilisti. Gasilci ostajajo na terenu, da bi preprečili ponovni vžig na robovih požarišča, medtem ko se preiskava o natančnem vzroku požara nadaljuje.

V Tajvanu sta se v nedeljo zgodila dva pretresljiva incidenta, povezana z ognjem, v katerih so bile huje poškodovane tri osebe. V okrožju Čanghua je 27-letni voznik komaj ušel iz gorečega vozila, potem ko je v sprednjem delu avtomobila med vožnjo nenadoma izbruhnil požar. Moški je s 15-odstotnimi opeklinami uspel pobegniti iz vozila, a se je kmalu zatem zgrudil na vozišče. Gasilci so požar hitro pogasili, vzrok za vžig motorja pa policija še preiskuje. Drug, precej bolj dramatičen dogodek se je odvil v mestu Bančiao v Novem Tajpeju, kjer se je moški na bencinskem servisu polil z bencinom in se zažgal. Po navedbah prič je moški v navalu bolečine skočil proti varnostniku oklepljenega vozila za prevoz denarja, ki je bil v neposredni bližini. Zaradi bližine gasilske postaje so ekipe posredovale v rekordnem času, vendar sta bila v incidentu huje opečena tako storilec kot varnostnik, ki je poskušal preprečiti dejanje. Obe prizorišči sta bili zavarovani, poškodovanci pa prepeljani v bolnišnice, kjer so zunaj smrtne nevarnosti. Policija je ob tem zavrnila prvotna ugibanja, da je šlo pri incidentu na bencinskem servisu za poskus ropa varnostne službe, saj preiskava kaže na poskus samomora z nevarnim ogrožanjem okolice. Preiskovalci zdaj preučujejo motive za dejanje 50-letnega moškega.

V naselju mobilnih hišic v kraju Desert Edge v Kaliforniji je v četrtek zvečer izbruhnil požar, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Ognjeni zublji so zajeli objekt v parku Joshua Springs na cesti Langlois Road, gasilci pa so bili o dogodku obveščeni nekaj pred 19. uro po lokalnem času. Gasilskim enotam je uspelo požar omejiti in pogasiti do 20. ure, s čimer so preprečili nadaljnje širjenje na sosednje objekte. Poškodovancema so na kraju dogodka nudili nujno medicinsko pomoč, podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju ali vzroku požara pa pristojne službe še niso razkrile. Dogodek v tej neograjeni skupnosti v okrožju Riverside ponovno opozarja na požarno ogroženost v naseljih z mobilnimi bivališči, kjer se ogenj zaradi specifične gradnje pogosto hitro širi. Lokalna policija in gasilski preiskovalci nadaljujejo z zbiranjem informacij o okoliščinah incidenta.

Švica je v petek z nacionalnim dnevom žalovanja in osrednjo spominsko slovesnostjo počastila spomin na žrtve tragičnega požara, ki je v silvestrski noči opustošil bar v smučarskem središču Crans-Montana. Ob 14. uri so po celotni državi zazvonili cerkveni zvonovi, prebivalci pa so se pokojnih spomnili z minuto molka. Dogodek je zahteval 40 smrtnih žrtev, približno 120 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega večina huje. Osrednja žalna slovesnost je potekala v občini Martigny v kantonu Wallis, ki leži v neposredni bližini prizorišča nesreče. Slovesnosti so se poleg svojcev in preživelih udeležili visoki državni predstavniki, med njimi švicarski predsednik Guy Parmelin ter številni tuji gostje. Mednarodno razsežnost tragedije je s svojo prisotnostjo potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Lokalne oblasti v kantonu Wallis so poudarile, da je namen dneva žalovanja izkazati solidarnost s tistimi, ki so v ognju izgubili bližnje, ter nuditi podporo preživelim, ki se še vedno spopadajo s hudimi telesnimi in duševnimi posledicami nesreče. Švica se je ob tej priložnosti združila v žalovanju, ki je preseglo regionalne meje in odmevalo po celotni državi.

V avstralski zvezni državi Viktorija so v obsežnih gozdnih požarih, ki uničujejo domove in obsežna gozdna območja, izginile tri osebe. Pristojne oblasti so stopnjo požarne ogroženosti razglasile za katastrofalno, kar predstavlja najvišjo stopnjo nevarnosti. Gasilci se trenutno spopadajo s približno 30 aktivnimi požari, ki se zaradi ekstremnih temperatur, ki dosegajo do 46 stopinj Celzija, in močnega vetra hitro širijo. Premierka Viktorije Jacinta Allan je opozorila, da gre za enega najbolj nevarnih dni v zadnjih letih. Požar v bližini mesta Longwood je do zdaj uničil več kot 35.000 hektarjev površin, vključno s številnimi stanovanjskimi objekti in občinskim centrom, medtem ko je ogenj pri kraju Walwa zajel približno 20.000 hektarjev. Razmere so se močno poslabšale v sredo, ko je območje zajel intenziven vročinski val. Zaradi napovedanih uničujočih vetrov na severu države oblasti ocenjujejo, da bodo požari v kratkem postali neobvladljivi. Gre za najhujše razmere po letu 2019, ko je jugovzhod Avstralije prizadelo t. i. črno poletje. Takratni požari so povzročili ogromno materialno škodo in zahtevali 33 smrtnih žrtev. Trenutne razmere v Viktoriji spominjajo na to tragično obdobje, saj kombinacija ekstremne vročine in suše ustvarja idealne pogoje za širjenje ognja, ki ga gasilci kljub vsem naporom ne morejo omejiti.

V četrtak zvečer, 8. januarja, je v četrti 5 Maji v albanski prestolnici Tirana izbruhnil obsežen požar, ki je popolnoma zajel tržnico rabljenih oblačil. Ognjeni zublji so se zaradi velike količine tekstila in vnetljivih materialov hitro razširili med prodajnimi stendami in skladišči, kar je povzročilo ogromno materialno škodo. Gosti črn dim, ki se je vil nad mestom, je povzročil precejšen preplah med lokalnimi prebivalci in trgovci. Na prizorišče so nemudoma napotili več gasilskih enot z avtocisternami, ki so se spopadale z ognjem v zahtevnih razmerah. Po prvih podatkih v dogodku ni bilo žrtev ali poškodovanih, so pa prodajalne in zaloge blaga skoraj v celoti uničene. Intervencija gasilcev je preprečila, da bi se požar razširil na bližnje stanovanjske objekte v gosto poseljenem območju. Lokalni varnostni strokovnjaki in nekateri mediji so opozorili na sumljive okoliščine dogodka. Pojavljajo se ugibanja, da bi bil požar lahko podtaknjen zaradi interesov gradbenih lobijev, ki si na tej lokaciji želijo postaviti nove stanovanjske stolpnice. Policija in pristojne službe so že začele s preiskavo, da bi ugotovile natančen vzrok požara in preverile sume o namernem požigu.

V nemškem mestu Wuppertal sta se po božičnih praznikih zgodila dva ločena požara, ki sta ju povzročila goreča adventna venčka. Kljub temu da so praznični dnevi že minili, so suhi okraski predstavljali resno požarno nevarnost, ki je zahtevala takojšnje posredovanje gasilskih enot. V obeh primerih so se dogodki končali brez hujših posledic zahvaljujoč hitremu odzivu. Prvi požar so pravočasno zaznali delujoči detektorji dima, ki so stanovalce opozorili na nevarnost, v drugem primeru pa so bili ključni pozorni sosedje, ki so opazili ogenj in poklicali pomoč. Gasilci opozarjajo, da so naravni okraski po več tednih v ogrevanih prostorih izjemno suhi in vnetljivi, zato ostajajo tveganje tudi po koncu uradnih praznovanj. Poškodovanih v dogodkih ni bilo, nastala pa je gmotna škoda.

Predsednik Jakov Milatović je ob obletnici mojkovačke bitke izpostavil, da ima bitka zanj globok osebni pomen, saj je v njej sodeloval njegov praded. Poudaril je, da je njegov praded bil eden tistih, ki so branili čast, svobodo in zavezništvo.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je v petek odločil, da Brian Cole, osumljen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v Washingtonu pred petimi leti, ostane v priporu do začetka sojenja. Sodišče je presodilo, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti varnosti javnosti, saj so preiskovalci v Colovi lasti odkrili pripomočke za izdelavo eksplozivnih naprav. Obramba Briana Cola je med postopkom izpostavila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju, saj naj bi osumljenec imel avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko vplivali na veljavnost njegovega priznanja, ki ga je podal po dolgotrajnem in intenzivnem zaslišanju s strani agentov zveznega urada FBI. Pravosodno ministrstvo trdi, da je primer trden, medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na postopkovne nepravilnosti, ki bi jih lahko izkoristila obramba. Istočasno se policisti, ki so 6. januarja 2021 varovali Kapitol, spopadajo s posledicami odločitev nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ta je namreč pomilostil približno 1.500 posameznikov, obsojenih zaradi sodelovanja pri vdoru v Kapitol, kar je med varnostnimi organi, ki so tistega dne utrpeli poškodbe in travme, sprožilo val ogorčenja in razočaranja.

Zvezni sodnik v Washingtonu je odredil, da Brian Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke na predvečer nemirov 6. januarja 2021, ostane v priporu do začetka sojenja. Odločitev temelji na ugotovitvi, da dokazi potrjujejo nevarnost, ki bi jo obtoženec lahko predstavljal za javno varnost, saj naj bi vztrajno pridobival material za izdelavo eksplozivnih naprav. Aretacija Cola, ki so ga izsledili po skoraj petih letih preiskave, velja za pomemben preboj v enem najkompleksnejših primerov, povezanih z dogodki na Kapitolu. Obramba obtoženca medtem izpostavlja nove okoliščine, saj so pri Colu diagnosticirali avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko igrali ključno vlogo pri izpodbijanju njegovega priznanja, ki ga je podal po dveh urah zasliševanja, ko so agenti FBI nanj izvajali močan pritisk. V ozadju pravnega postopka se vrstijo tudi kritike na račun ameriške tožilke Jeanine Pirro, ki ji nekateri analitiki očitajo procesne napake in neprimerno vodenje primera. Dogajanje spremlja tudi grenko spoznanje policistov, ki so branili Kapitol, saj je predsednik Donald Trump ob nastopu svojega drugega mandata pomilostil okoli 1500 oseb, obsojenih zaradi sodelovanja v nemirih leta 2021.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Zaradi močnega sneženja in poledice na cestah so policijske enote po vsej nemški zvezni deželi Bavarski v zadnjih urah obravnavale več deset prometnih nesreč. Razmere so bile najbolj kritične na odsekih, kjer je prišlo do nenadnega zaledenitve vozišča, kar je povzročilo kaos v prometu in številna posredovanja interventnih služb. Po poročanju lokalnih oblasti so policisti in reševalci na terenu delovali neprekinjeno, da bi zagotovili varnost in odstranili poškodovana vozila. Najhujša nesreča se je zgodila v čelnem trčenju dveh vozil, v katerem sta življenje izgubili dve osebi. Poleg tragičnih žrtev poročajo tudi o večjem številu poškodovanih in precejšnji gmotni škodi na infrastrukturi ter vozilih. Nemška meteorološka služba (DWD) je izdala opozorilo pred poledico za večje dele dežele, saj nizke temperature in padavine še naprej ogrožajo varnost v cestnem prometu. Policija poziva voznike k skrajni previdnosti in prilagoditvi hitrosti razmeram na vozišču. Številne ceste so ostale zaprte za čas odstranjevanja posledic nesreč, kar je povzročilo dolge zastoje. Pristojne službe za vzdrževanje cest so na terenu s posipnimi materiali, vendar meteorologi opozarjajo, da se lahko nevarne razmere ponovijo tudi v prihodnjih urah.

V zgodnjih jutranjih urah se je v grškem kraju Nea Smirni zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Po do sedaj znanih podatkih sta avtomobila trčila na križišču ulic Elefteriu Venizelu in Agnoston Martiron v bližini tramvajskih tirov. Po silovitem trčenju je eno od vozil odbilo v steber ulične razsvetljave, pri čemer sta v razbitinah ostali ujeti dve osebi. Na prizorišče so nemudoma prispeli gasilci z dvema voziloma in šestimi člani posadke, ki so s tehničnim posegom rešili ukleščena potnika. Reševalna služba EKAB ju je nato prepeljala v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je sovoznica utrpela težje telesne poškodbe. Deli razbitin so zaradi silovitosti trka obležali tudi na bližnjih tirih, kar je povzročilo ovire v prometu. Mati voznika enega izmed udeleženih vozil je za lokalne medije izjavila, da je njen sin vozil pravilno skozi zeleno luč, ko je vanj trčilo drugo vozilo, nad katerim naj bi vozniki izgubili nadzor. Pristojne oblasti so že sprožile predkazenski postopek, da bi ugotovile natančne vzroke in okoliščine nesreče.

V Avstriji so zimske razmere in zasnežena cestišča v četrtek, 8. januarja 2026, povzročile več resnih prometnih nesreč. V Ebenseeju v okraju Gmunden je voznik linijskega avtobusa na zasneženem in strmem odseku ceste izgubil nadzor nad vozilom ter trčil v steno garaže oziroma stanovanjskega objekta. V času nesreče je bilo v avtobusu pet oseb, od katerih so tri utrpele poškodbe in so bile po oskrbi prepeljane v bolnišnico. Gasilci so morali poškodovano vozilo izvleči od objekta, na katerem je nastala precejšnja materialna škoda. Isti dan se je podobna nesreča zgodila tudi v kraju Göstling an der Ybbs v okraju Scheibbs, kjer je manjše tovorno vozilo zaradi poledice zdrsnilo s cestišča in se prevrnilo. Sprva je kazalo na hujšo nesrečo z ujetimi osebami, zato so na kraj poslali tri gasilska društva in reševalni helikopter, vendar se je voznik uspel sam rešiti iz vozila in je utrpel le lažje poškodbe. Intervencijske službe so vozilo kasneje izvlekle in ga odstranile s poti. Obe nesreči sta povzročili motnje v prometu in zahtevali obsežno posredovanje lokalnih gasilskih enot. Službe za vzdrževanje cest opozarjajo na previdnost v globokih zimskih razmerah, saj so nizke temperature v kombinaciji s svežim snegom povzročile nevarno drseče površine po celotni regiji. V obeh primerih so se gasilci hitro odzvali in preprečili nadaljnje nevarnosti na mestih trkov.

Nemški raziskovalci so na podlagi statističnih podatkov za leto 2024 predlagali uvedbo alternativnih ukrepov namesto tradicionalnih prepovedi vožnje. Podatki razkrivajo, da so vozniki brez veljavnih dokumentov oziroma tisti, ki sploh ne bi smeli sesti za volan, povzročili več kot 7.000 hudih prometnih nesreč. Cilj novih predlogov je zmanjšati število tovrstnih incidentov na cestah s posodobitvijo kaznovalne politike in nadzornih mehanizmov. Strokovnjaki opozarjajo, da sedanja praksa odvzema vozniških dovoljenj očitno ne dosega želenega učinka pri vseh udeležencih v prometu. Namesto zgolj administrativnih prepovedi se zavzemajo za rešitve, ki bi učinkoviteje preprečevale kršiteljem dostop do vozil ali pa jih skozi rehabilitacijske programe hitreje vključile nazaj v varno uporabo cestne infrastrukture. Razprava se osredotoča na iskanje ravnovesja med kaznovanjem in zagotavljanjem splošne varnosti vseh udeležencev.

V nemškem kraju Petershagen, ki leži v okrožju Minden-Lübbecke, se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil udeležen osebni avtomobil. Voznik je iz neznanega razloga zapeljal s cestišča in silovito trčil v drevesa ob poti. Trčenje je bilo tako močno, da je moški ostal ukleščen v razbitinah vozila. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli gasilci, ki so s tehničnim posegom rešili ukleščenega voznika iz razbitin. Po navedbah reševalnih služb je voznik utrpel hude telesne poškodbe, zato so mu prvo pomoč oskrbeli na kraju, nato pa so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Policija o podrobnostih vzroka nesreče še poizveduje, tiskovni predstavniki pa za zdaj niso podali informacij o morebitni vpletenosti drugih vozil.

Pritožbeno sodišče v Piteștiju je v četrtek, 8. januarja, izreklo pravnomočno sodbo nekdanjemu finančnemu ministru Danielu Chițoiuju, ki ga je obsodilo na štiri leta zaporne kazni. Sodišče je Chițoiuja spoznalo za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti leta 2019, v kateri sta umrli dve osebi. Poleg zaporne kazni mu je sodišče naložilo tudi prepoved opravljanja poklica voznika oziroma mu je odvzeto dovoljenje za vožnjo. Sodba predstavlja pomemben preobrat v sodnem procesu, saj je bil nekdanji minister na prvi stopnji sprva obsojen na tri leta pogojne zaporne kazni. Na to odločitev so se pritožili tako tožilci kot svojci žrtev, kar je privedlo do strožje kazni s takojšnjim prestajanjem. Chițoiu je nesrečo povzročil, ko je z avtomobilom zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v vozilo, v katerem sta bila zakonca, ki sta zaradi poškodb umrla. Dogodek je v romunski javnosti sprožil številne razprave o odgovornosti visokih državnih uradnikov in enakosti pred zakonom. Končna odločitev sodišča je nepreklicna, kar pomeni, da nekdanji minister nima več možnosti za redna pravna sredstva in mora začeti prestajati zaporno kazen. Primer je bil pod drobnogledom javnosti tudi zaradi dolgotrajnosti postopka, ki se je vlekel vse od leta 2019.

V regiji Komi na severozahodu Rusije se je na 120. kilometru ceste med Siktivkarjem in Troicko-Pečorskom zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Po podatkih preiskovalnega komiteja sta trčila izletniški avtobus, ki je prevažal 18 otrok in 13 odraslih, ter osebni avtomobil. V trčenju je umrl voznik osebnega vozila, medtem ko potniki v avtobusu niso utrpeli hujših poškodb. Skupina šolarjev iz Siktivkarja je bila na poti v samostan Troice-Stefano-Uljanovski, ko je prišlo do nesreče, zaradi katere je avtobus zapeljal v jarek in se prevrnil. Po navedbah župana Siktivkarja Maksima Martišina je nesrečo po prvih ugotovitvah povzročil voznik osebnega avtomobila. Izpostavil je, da je voznik avtobusa s hitrim odzivom preprečil neposredno čelno trčenje, kar bi lahko privedlo do precej hujših posledic. Starši so ob organizaciji izleta upoštevali vse varnostne protokole in o poti predhodno obvestili prometno policijo (GIBDD). Vsem potnikom so na kraju dogodka nudili pomoč, za otroke in starše pa so organizirali topel obrok in prevoz domov. Na kraju nesreče so še vedno prisotne reševalne službe in policisti, ki opravljajo procesno preiskavo. Ministrstvo za izobraževanje in znanost republike Komi je sporočilo, da razmere skrbno spremljajo, medtem ko je župan mesta že izrazil sožalje svojcem preminulega voznika. Večji del skupine se je s kraja dogodka že vrnil z nadomestnim prevozom.

V Novi Tajpeju je voznik tovornega vozila s predkaznijo zaradi drog povzročil smrtno nesrečo, ko je pod vplivom amfetamina trčil v motorno kolo. Voznik je sprva zavrnil testiranje urina in pobegnil s kraja nesreče, kasneje pa se je predal. V drugem incidentu je kombi v okrožju Beitou v Tajpeju vozil skozi rdečo luč pred osnovno šolo in skoraj povozil skupino otrok. V mestu Yilan je prišlo do trka med avtomobilom in motorjem, pri čemer je voznik motorja obležal poškodovan na tleh. V mestu Tajšan v Novi Tajpeju je voznik kombija, ki je vozil skozi rdečo luč, trčil v motorno kolo, na katerem sta bili dve osebi, ki sta utrpeli zlome.

Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je v četrtek zvečer sindikatom zdravnikov poslala uradno vabilo na srečanje, ki naj bi potekalo to soboto. Namen srečanja je iskanje rešitve za nastalo krizo, saj zdravniki zasebniki stavkajo že od ponedeljka, svoje nezadovoljstvo pa nameravajo v soboto izraziti še z uličnimi manifestacijami. Ministrica se je na sindikate obrnila v upanju, da bodo skozi dialog naslovili njihove zahteve in prekinili večdnevni zastoj v zdravstvenem sistemu. Stavka, ki po napovedih sindikatov naj ne bi bila omejena le na pretekli teden, temveč bi se lahko nadaljevala še več dni, močno hromi dostop do zdravstvenih storitev v državi. Zdravniki zahtevajo boljše delovne pogoje in prevrednotenje svojih storitev, pri čemer poudarjajo, da so trenutne razmere nevzdržne za dolgoročno delovanje zasebnega zdravstvenega sektorja. Sobotni protesti naj bi služili kot dodaten pritisk na vlado, medtem ko ministrica poskuša vzpostaviti vzporeden kanal za pogajanja. Čeprav so pogovori predvideni prav na dan napovedanih protestov, za zdaj še ni jasno, ali bodo sindikati vabilo sprejeli oziroma ali bo srečanje zadostovalo za preklic nadaljnjih sindikalnih aktivnosti. Vladna stran poudarja pripravljenost na prisluhnitev, vendar so zdravniške organizacije v svojih napovedih zaenkrat neomajne. Razvoj dogodkov bo odvisen od vsebine sobotnih pogajanj in pripravljenosti obeh strani na kompromis glede ključnih finančnih in organizacijskih vprašanj.

V Minneapolisu so v četrtek izbruhnili množični protesti po tistem, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo usodno ustrelil 37-letno Renee Good. Več sto protestnikov je kljub ledenemu dežju korakalo po glavnih mestnih vpadnicah in zahtevalo umik zveznih agentov ter odgovornost za smrt matere treh otrok. Napetosti so se stopnjevale pred zveznim objektom, ki služi kot središče za zadnje poostrene ukrepe zveznih oblasti na področju priseljevanja. Dodatno pozornost javnosti in kritike zveznih organov je sprožil nov incident v Portlandu v zvezni državi Oregon, kjer so zvezni agenti v četrtek popoldne pred bolnišnico streljali na vozilo in pri tem ranili moškega ter žensko. Njuno zdravstveno stanje ostaja neznano, primer pa sta že začela preiskovati zvezni preiskovalni urad FBI in ministrstvo za pravosodje zvezne države Oregon. Župan Portlanda Keith Wilson je skupaj z mestnim svetom že pozval agencijo ICE k takojšnji prekinitvi vseh operacij v mestu. Dogodki so povzročili val ogorčenja po celotni državi, saj so uradni odzivi oblasti še dodatno podžgali nezadovoljstvo javnosti. Medtem ko so priče dogodka v Minneapolisu zanikale uradno različico o samoobrambi agentov, so se zvrstile ostre kritike na račun sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile in neustrezne protokole zveznih agencij, ki delujejo v ameriških mestih.

Predsedstvo Demokratske ljudske stranke (DNP) se je sestalo na seji, na kateri so odločali o nadaljnjem sodelovanju v vladi Črne gore in lokalni oblasti v Podgorici. Vodja stranke Milan Knežević je predhodno napovedal izstop iz koalicije zaradi posredovanja policije v kraju Botun, kjer so se prebivalci uprli gradnji čistilne naprave. Knežević je obljubil, da bo v primeru nestrinjanja predsedstva s predlogom o izstopu odstopil s položaja predsednika stranke in poslanca. Napetosti so se stopnjevale po intervenciji policijskih sil, ki je sprožila ostre odzive znotraj stranke in med prebivalci Zete. Knežević je poudaril, da je pripravljen zapustiti politične funkcije in se pridružiti protestnikom na terenu, če stranka ne bo zavzela odločnega stališča proti vladnim ukrepom. Dogajanje predstavlja pomemben preizkus trdnosti vladajoče koalicije na državni ravni. Kljub prvotnim grožnjam so se pojavili pozivi k umiritvi razmer. Neodvisni svetnik Svetozar Ulićević in skupina državljanov iz občine Zeta sta Kneževića javno pozvala, naj stranka ostane v oblasti. Po njihovem mnenju bi umik iz institucij škodoval interesom Zete in oslabil njen vpliv, zato zagovarjajo nadaljevanje političnega boja znotraj sistema. Odločitev predsedstva bo tako določila prihodnjo stabilnost črnogorske vlade in usodo Kneževićeve politične kariere.

V Minneapolisu so se v četrtek stopnjevale napetosti in izbruhnili množični protesti po tistem, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Good. Mati treh otrok je bila ustreljena v glavo med izvajanjem ostrejše politike priseljevanja, ki jo je uvedla administracija predsednika Trumpa. Lokalni uradniki so dejanje obsodili, medtem ko se nemiri širijo po mestnih ulicah, kjer protestniki blokirajo glavne prometnice in zahtevajo odgovornost zveznih organov. Incident v Minnesoti pa ni osamljen primer zveznega posredovanja, saj sta bila v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon v novem streljanju zveznih agentov ranjena dva človeka v vozilu. Ti dogodki so sprožili val kritik in podroben nadzor nad operacijami zveznih organov pregona po celotnih Združenih državah Amerike. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je že sprožil preiskavo dogodkov v Portlandu, medtem ko se skupnost v Minneapolisu pripravlja na nadaljnje demonstracije in žalne slovesnosti. Napetosti med zveznimi oblastmi in uradniki zvezne države Minnesota so se dodatno poglobile zaradi nasprotujočih si informacij o poteku streljanja. Medtem ko so nekateri uradniki pozivali k strpnosti, so pričevanja s terena sprožila dvome o uradnih različicah dogodkov, kar je podžgalo ogorčenje javnosti. Razmere ostajajo negotove, saj prebivalci in aktivisti zahtevajo sistemske spremembe v delovanju imigracijskih služb.

V Iranu so se razširili obsežni protivladni protesti, ki so zajeli večja mesta po vsej državi, vključno s prestolnico Teheran. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in opazovalnih skupin so oblasti v poskusu zadušitve nemirov drastično omejile dostop do spleta in mednarodnih telefonskih povezav. Protestniki, ki jih je k uporu pozval tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, zahtevajo konec islamske teokracije in odstop verskih voditeljev, pri čemer so vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju Hameneiju. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, kar je privedlo do hudih spopadov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Kljub grožnjam pravosodnega in varnostnega vrha o strogem ukrepanju se demonstracije niso umirile, temveč so se po napovedih o popolni blokadi komunikacij še okrepile. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni dogodki resno zamajali legitimnost teokratskega režima. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje napetosti, ki so se v državi stopnjevale že v začetku leta. Zaradi blokade informacij je neodvisno preverjanje števila žrtev oteženo, vendar BBC poroča o potrjenih 21 smrtnih žrtvah. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi popolna prekinitve spletnih povezav lahko služila kot uvod v še silovitejše zatrtje protestov s strani iranskega režima.

V prestolnici Filipinov, Manili, se je v petek zbrala ogromna množica večinoma bosonogih vernikov, ki so se udeležili vsakoletne procesije s stoletja starim kipom Jezusa Kristusa, znanega kot Črni Nazarečen. Dogodek, ki velja za enega največjih izrazov verske gorečnosti v državi, so nekateri udeleženci letos izkoristili za javno izražanje nezadovoljstva zaradi obsežnega korupcijskega škandala, v katerega so vpleteni vplivni zakonodajalci. Procesija se je začela po polnočni maši, ki se je je udeležilo več deset tisoč vernikov. Čeprav gre primarno za verski dogodek, kjer verniki iščejo duhovno tolažbo ali se zahvaljujejo za uslišane prošnje, je politično nezadovoljstvo preželo letošnje vzdušje. Filipinska katoliška cerkev in verniki so tradicionalno močan družbeni dejavnik, ki pogosto opozarja na moralna in etična vprašanja v državni politiki. Varnostne sile so bile v visoki pripravljenosti, saj procesija Črnega Nazarečana vsako leto predstavlja velik logistični in varnostni izziv zaradi nepreglednih množic, ki se želijo dotakniti kipa. Kljub napetostim zaradi političnih razkritij je dogodek potekal v skladu z verskimi običaji, vendar z jasno sporočilnostjo ljudstva, ki zahteva odgovornost od svojih voditeljev.

Iranski protestniki so v četrtek stopnjevali svoj pritisk na klerikalno vodstvo države z do sedaj najobsežnejšimi shodi v skoraj dveh tednih trajajočih nemirov. Demonstracije, ki so zajele številna mesta, so se razširile kljub ostrim ukrepom varnostnih sil in odločitvi oblasti, da močno omejijo dostop do svetovnega spleta. Slednji ukrep naj bi služil onemogočanju organizacije protestov in preprečevanju širjenja posnetkov nasilja v tujino. Po poročanju tujih tiskovnih agenc je bila pretekla sreda najbolj krvav dan od začetka demonstracij, saj je bilo potrjenih vsaj 13 smrtnih žrtev med protestniki. Skupno število umrlih v spopadih z represivnimi organi še naprej narašča, medtem ko mednarodna javnost opozarja na prekomerno uporabo sile. Protestniki zahtevajo večje osebne svoboščine in spremembo političnega sistema, ki ga vodijo verski voditelji. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih. Oblasti vztrajajo pri trdi liniji, vendar se zdi, da odklop spleta in fizično nasilje nista zadostovala za umiritev razmer na ulicah. Situacija ostaja napeta, saj se napovedujejo novi shodi, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na naraščajočo represijo nad civilnim prebivalstvom.

Državno tožilstvo v albanskem mestu Drač je po uničujočih poplavah, ki so v zadnjih dveh dneh zajele regijo, sprožilo uradno preiskavo zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uničevanja lastnine. Vodne ujme so terjale življenje Astrita Hysenaja, uslužbenca lokalnega komunalnega podjetja, ter povzročile ogromno materialno škodo na infrastrukturi in bivališčih. Preiskovalci bodo preverili predvsem morebitne nepravilnosti pri delovanju pristojnih institucij in njihovo domnevno zapoznelo ukrepanje ob naravni nesreči. Zaradi posledic poplav je bilo prizadetih več kot tisoč družin, kar je sprožilo val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom. V četrti Kënetë so se zbrali številni prebivalci, ki so s protestom zahtevali odgovornost pristojnih organov za nastalo situacijo. Protestniki trdijo, da bi se bilo mogoče mnogim posledicam izogniti s pravočasnim vzdrževanjem odvodnih sistemov in boljšo pripravljenostjo civilne zaščite. Sodni organi trenutno preverjajo dokumentacijo in odločitve lokalnih podjetij ter občinskih služb, ki so zadolžene za upravljanje z vodami in krizno posredovanje. Poleg suma zlorabe položaja se preiskava osredotoča tudi na morebitne kršitve pravil pri varstvu pri delu, saj je življenje izgubil delavec med opravljanjem dolžnosti na terenu. Situacija v Draču ostaja napeta, saj se prebivalci še vedno soočajo s čiščenjem uničenih domov in negotovo prihodnostjo glede odškodnin.

Turške varnostne sile so v obsežni protiteroristični operaciji, ki je potekala v devetih provincah s središčem v Mersinu, pridržale 17 oseb, domnevno povezanih s teroristično organizacijo Islamska država (DEAŞ). Po opravljenih zaslišanjih in sodnih postopkih je sodišče za devet osumljencev odredilo pripor, preostali pa ostajajo v postopku. Operacija predstavlja del širših prizadevanj turških oblasti za zatiranje spečih celic in logističnih mrež ekstremističnih skupin v državi. Akcija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih dejanj ali zagotavljanja podpore delovanju prepovedane skupine. Policijske enote so hkrati vstopile na več naslovov, pri čemer so zasegle tudi dokumentacijo in digitalne naprave, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo v nadaljnji preiskavi. Turški notranji organi poudarjajo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena grožnja, ki jo predstavljajo radikalne milice. Sodni organi so potrdili, da so bili dokazi dovolj obremenilni za odreditev pripora za večino ključnih osumljencev. Mersin, kot pomembno pristaniško mesto, ostaja strateška točka za nadzor varnostnih razmer na jugu države, kjer so operacije proti pripadnikom Islamske države pogostejše zaradi bližine kriznih žarišč. Turčija ostaja odločna pri izvajanju svoje protiteroristične strategije znotraj meja in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

V Beogradu so aretirali fitnes trenerja, ki je v svojem stanovanju in garaži skrival obsežen arzenal orožja, vključno s snajperjem, avtomatskimi puškami in lažnimi policijskimi uniformami. Policija je zasegla orožje po večmesečni preiskavi, ki jo je vodilo Višje javno tožilstvo v Beogradu, v okviru prizadevanj za zatiranje najhujših oblik kriminala.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Po ropu vile družine Geiss v Saint-Tropezu junija 2025 so aretirali več osumljencev, ki so trenutno v preiskovalnem priporu. Carmen in Robert Geiss sta po dogodku sprejela nove varnostne ukrepe.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Na zveznem sodišču v New Yorku se je v petek odvil ključen narok za 27-letnega Luigija Mangioneja, ki je obtožen umora izvršnega direktorja zavarovalnice UnitedHealthcare Briana Thompsona konec leta 2024. Obramba je skušala preprečiti tožilstvu uporabo možnosti smrtne kazni, pri čemer so odvetniki izpodbijali pravno utemeljenost obtožbe umora s strelnim orožjem. Sodnica Jessica Clarke naj bi med postopkom določila tudi datum začetka sojenja. Mangionejevi zagovorniki trdijo, da so oblasti močno škodovale pravičnosti postopka, ko so njegovo aretacijo decembra 2024 spremenili v medijski spektakel, primerljiv s filmi produkcije Marvel. Prav tako so poudarili, da so javne izjave o želji po usmrtitvi obtoženca podali še pred uradno vložitvijo obtožnice. Po mnenju obrambe so takšna dejanja vnaprej obsodila njihovega klienta v očeh javnosti in potencialne porote. Zvezno tožilstvo vztraja pri svojih stališčih in zavrača navedbe obrambe kot napačne. Primer je pritegnil ogromno pozornosti zaradi položaja žrtve v ameriškem zdravstvenem sistemu in okoliščin Mangionejevega pobega ter kasnejšega prijetja v zvezni državi Pensilvanija. Smrtna kazen na zvezni ravni ostaja eno najbolj kontroverznih vprašanj v ameriškem pravosodju, zlasti v zveznih državah, ki so jo sicer na lokalni ravni ukinile.

Sedemindvajsetletni Luigi Mangione se je v petek zglasil na zveznem sodišču v New Yorku, kjer so njegovi zagovorniki skušali preprečiti uporabo smrtne kazni in zavreči ključne dokaze v primeru umora Briana Thompsona. Mangione je obtožen, da je decembra 2024 pred hotelom na Manhattnu ustrelil glavnega izvršnega direktorja zavarovalnice UnitedHealthcare. Obramba trdi, da so oblasti s senzacionalistično predstavitvijo aretacije, ki so jo primerjale s prizori iz filmov o superjunakih, nepopravljivo škodovale pravičnosti postopka. Odvetniki v svoji argumentaciji izpostavljajo, da je bila javna podoba njihovega klienta načrtno očrnjena, kar bi lahko vplivalo na nepristranskost porote. Poleg spodbijanja smrtne kazni se pravna ekipa bori tudi proti vključitvi določenih dokazov, ki so bili pridobljeni ob njegovi aretaciji v Pensilvaniji. Tožilstvo po drugi strani vztraja pri teži kaznivega dejanja in naklepu, ki naj bi botroval streljanju sredi belega dne v središču New Yorka. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burno razpravo o zdravstvenem sistemu in korporativni odgovornosti, saj so v Mangionejevem manifestu, ki so ga našli ob aretaciji, zapisane kritike na račun zavarovalniškega sektorja. Kljub temu sodišče v tem trenutku obravnava predvsem procesna vprašanja in ustavnost morebitne izrečene najstrožje kazni, medtem ko sojenje za sam umor še čaka na svojo vsebinsko obravnavo.

Sodišče v Las Vegasu je v četrtek nekdanjo igralko v filmih za odrasle obsodilo na najmanj 28 let do dosmrtno zaporno kazen zaradi umora in obglavljenja nekdanjega moža. Sodnik je odločitev sprejel po tem, ko je bila obsojenka spoznana za krivo krutega dejanja, ki je pretreslo lokalno skupnost v Nevadi. Preiskava je razkrila, da je obsojenka svojega nekdanjega soproga umorila na nasilen način, pri čemer je njegovo telo po smrti obglavila. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo zločina in stopnjo naklepa, kar je botrovalo k izreku visoke zaporne kazni brez možnosti predčasnega izpusta pred iztekom 28 let. Obramba se je med sojenjem opirala na različne argumente, vendar so dokazi tožilstva prepričali sodišče o njeni neposredni odgovornosti za grozovit umor. Primer je v Združenih državah Amerike pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi nenavadnih okoliščin in pretekle kariere storilke.

V Santa Monici v Kaliforniji so v četrtek vložili obtožnico zoper 24-letno Carmen Degregg, ki jo bremenijo umora njene 15-mesečne hčerke. Oblasti so osumljenko pridržale 6. januarja 2024 na kampusu Univerze v Kaliforniji (UCLA), potem ko je policistom sama priznala, da je otroku povzročila telesne poškodbe in ga pustila v stanovanju. Preiskovalci so deklico našli s hudimi poškodbami, ki naj bi bile po nekaterih navedbah povezane z uporabo ponve, otrok pa je kasneje v bolnišnici ranam podlegel. Policija v Santa Monici je v sodelovanju z univerzitetnimi kolegi hitro ukrepala, ko je Degreggova s svojimi izjavami pritegnila pozornost varnostnih organov. Obtoženka se trenutno nahaja v priporu, sodišče pa je določilo varščino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Primer je pretresel lokalno javnost, saj gre za izjemno nasilen dogodek v sicer mirnem stanovanjskem predelu, preiskava o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje pa še vedno poteka. Tožilstvo okrožja Los Angeles je potrdilo, da bo obtožnica poleg umora vključevala tudi povzročitev hudih telesnih poškodb otroka s smrtnim izidom. Gre za tragedijo, ki je izpostavila vprašanja o duševnem zdravju in varnosti otrok v domačem okolju. Prvo zaslišanje pred sodnikom je napovedano v prihodnjih dneh, osumljenki pa v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

Francoski organi pregona so v četrtek, 8. januarja 2026, v mestu Pau v departmaju Pyrénées-Atlantiques odkrili truplo 53-letne Sandrine Oscamou. Truplo pogrešane učiteljice so našli v prtljažniku njenega avtomobila, ki je bil parkiran na bulvarju de la Paix. Oscamoujeva je bila stanovalka bližnjega kraja Artigueloutan, kjer so jo nazadnje videli dva dni pred tragičnim odkritjem. Lokalna žandarmerija je že 6. januarja sprožila obsežno iskalno akcijo in objavila poziv javnosti za informacije o njeni izginotju, ki so ga označili za sumljivo. Preiskava okoliščin njene smrti je trenutno v teku, policija pa za zdaj ni razkrila podrobnosti o morebitnih osumljencih ali natančnem vzroku smrti. Avtomobil so našli po dveh dneh intenzivnega iskanja na podlagi informacij, ki so jih zbrali preiskovalci. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost, kjer je Oscamoujeva delala kot učiteljica. Oblasti trenutno varujejo območje najdbe trupla in izvajajo forenzične preiskave, ki bodo pomagale razjasniti, ali gre za nasilno kaznivo dejanje. Več informacij naj bi bilo znanih po opravljeni obdukciji.

Romunska državljanka iz Sibiuja, ki je obtožena, da je leta 2024 s pomočjo medicinske sestre umorila svojo mater, je na pritožbenem sodišču v Alba Iulii neuspešno izpodbijala odločitev o priporu. 38-letnica naj bi materi sistematično dajala močna pomirjevala, po njeni smrti pa razprodala družinsko premoženje in se preselila v Dubaj. Preiskovalci trdijo, da je bil motiv za dejanje prevzem dediščine v vrednosti približno milijon evrov. Sodišče je po zaslišanju v četrtek zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo ukrep preventivnega pripora. Obtoženka je bila v domovino vrnjena po izročitvi iz Združenih arabskih emiratov, kjer je bivala po domnevnem zločinu. V preiskavi so razkrili pretresljive podrobnosti o sodelovanju z medicinsko sestro iz bolnišnice v Cisnădieju, ki naj bi priskrbela usodna zdravila. Primer je v romunski javnosti sprožil buren odziv zaradi domnevne hladnokrvnosti storilke in zlorabe medicinskih pripomočkov za izvedbo umora. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o finančnih transakcijah in prodaji nepremičnin, ki jih je obtoženka izvedla takoj po materini smrti, preden je zapustila državo.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je vložilo obtožnico proti 29-letnemu moškemu, ki je julija lani v družinski hiši v Medžimurju na Hrvaškem s sekiro napadel in ubil svojo mater ter hudo poškodoval očima, ki je kasneje poškodbam podlegel. Obtoženi, ki je bil v času dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi, je poleg dveh umorov obtožen tudi poskusa umora svojega polbrata. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, saj je šlo za izjemno nasilen incident znotraj družinskega kroga. Preiskava je pokazala, da je napadalec uporabil hladno orožje, s katerim je žrtvam zadal smrtne rane, preden so ga policisti uspeli obvladati. Tožilstvo moškemu očita dve kaznivi dejanji težkega umora in eno kaznivo dejanje poskusa umora. Primer je zdaj v fazi sodnega postopka, kjer bodo strokovnjaki ocenjevali tudi njegovo prištevnost v času napada, glede na prisotnost prepovedanih substanc v njegovem organizmu.

Nemški organi pregona so na novoletno jutro v stanovanju odkrili truplo 70-letnega moškega, ki je podlegel hudim poškodbam. Na kraj dogodka so po klicu na pomoč prispeli reševalci in policija, vendar moškemu niso mogli več pomagati. Zaradi suma vpletenosti v nasilno smrt so policisti nemudoma pridržali njegovo 70-letno soprogo. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za osumljenko odredil preiskovalni pripor. Policija in tožilstvo za zdaj ne razkrivata podrobnosti o načinu storitve kaznivega dejanja ali morebitnem motivu, saj preiskava še vedno poteka. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, kjer sta zakonca prebivala, preiskovalci pa se trenutno spopadajo z zbiranjem dokazov, ki bi pojasnili okoliščine tragičnega incidenta.

Višje sodišče na Tajvanu je včeraj odredilo osemmesečno podaljšanje ukrepa omejitve izstopa iz države in obveznega tehnološkega nadzora za predsednika dobrodelne fundacije CTBC Jeffreyja Kooja mlajšega. Koo, ki je vpleten v sodni postopek zaradi domnevne zlorabe zaupanja pri nakupu nepremičnine v bližini jezera Chengching, mora po novem sklepu do septembra 2024 vsak dan poročati o svoji lokaciji s selfijem prek namenske mobilne aplikacije. Sodišče je presodilo, da še vedno obstaja nevarnost pobega v tujino, zato so se odločili za strožji nadzor. Zadeva izvira iz spornega nakupa stavbe za banko CTBC, pri čemer naj bi Koo in njegovi sodelavci oškodovali institucijo za visoke zneske. Na prvi stopnji je bil Koo obsojen na sedem let in osem mesecev zapora, vendar se je na sodbo pritožil. Poleg Kooja so bili podaljšani ukrepi tudi za druga soobtoženca, Zhanga Mingtiana in Lin Xiangxija, kar kaže na sistematičen pristop pravosodja pri obravnavi finančnega kriminala visokega profila. Tehnološki nadzor, ki vključuje uporabo pametnega telefona za potrditev prisotnosti na domu, predstavlja sodoben način preprečevanja bega obtožencev. Obramba je sicer predlagala milejše ukrepe, vendar je višje sodišče v celoti pritrdilo argumentom tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in visokem znesku povzročene škode, kar opravičuje nadaljnje omejevanje osebne svobode do pravnomočnosti sodbe.

Sodišče v Ilorinu je v četrtek znova preložilo obravnavo v primeru domnevne ponevere 5,78 milijarde nigerijskih nairov (približno 3,3 milijona evrov), v katero sta vpletena nekdanji guverner zvezne države Kwara Abdulfatah Ahmed in njegov nekdanji komisar za finance Ademola Banu. Čeprav sta bila oba obtoženca prisotna v sodni dvorani, se je postopek ustavil po pričevanju ključne priče tožilstva, Stanleyja Ujiliboja, kar je povzročilo nepričakovane zaplete v dvorani. Nigerijska komisija za gospodarski in finančni kriminal (EFCC) nekdanjima visokima uradnikoma očita zlorabo javnih sredstev med njunim mandatom, vendar se sodni proces sooča z nenehnimi procesnimi ovirami. Obramba in tožilstvo sta se zapletla v razprave o dokaznem gradivu, kar je prisililo predsedujočega sodnika k prekinitvi in določitvi novega datuma za nadaljevanje glavne obravnave. Sojenje je sedaj preloženo na 16. februar, ko naj bi sodišče nadaljevalo s poslušanjem prič in pregledovanjem finančne dokumentacije, ki naj bi dokazovala sistemsko korupcijo v nekdanjem vodstvu zvezne države. Primer ostaja pod drobnogledom nigerijske javnosti kot eden vidnejših primerov boja proti korupciji v državi.

Državno tožilstvo v Surinamu je na podlagi poročila Centralne državne revizijske službe (CLAD) uvedlo poglobljeno preiskavo o domnevnih nepravilnostih na tamkajšnjem ministrstvu za notranje zadeve. Preiskovalci se osredotočajo na analizo denarnih tokov, postopkov javnih naročil in vlogo vpletenih strank v določenem časovnem obdobju. Po uradnih navedbah so pod drobnogledom predvsem trije ključni finančni tokovi, pri katerih obstaja sum netransparentnega upravljanja. Preiskava je bila sprožena po tem, ko so revizorji ugotovili odstopanja od predpisanih protokolov pri izvajanju razpisov in porabi proračunskih sredstev. Tožilstvo trenutno preverja dokumentacijo in zaslišuje odgovorne osebe, da bi ugotovilo morebitno kazensko odgovornost posameznikov znotraj ministrstva. Poročilo revizijske službe je služilo kot neposreden povod za sodni pregon, saj so bile v njem dokumentirane konkretne kršitve zakonodaje. Dogajanje v Surinamu odraža širša prizadevanja države za boj proti korupciji v javni upravi, ki jo zahtevajo tudi mednarodne finančne institucije. Čeprav podrobnosti o točnih zneskih še niso javno dostopne, preiskava povzroča precejšnje politično vznemirjenje, saj vključuje visoke uradnike ministrstva, ki so bili odgovorni za nadzor nad javnimi naročili.

Na Cipru se je sprožil buren politični odziv po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki namiguje na vpletenost predsednika Nikosa Christodoulidesa v korupcijske posle oziroma prejemanje podkupnin za njegovo predvolilno kampanjo. Ciprske oblasti so objavo označile za zlonameren poskus diskreditacije vlade in države, pri čemer primer obravnavajo kot obliko hibridne dejavnosti proti republiki. Vlada trdi, da gre za načrtno širjenje neresnic, s katerimi želijo neznani akterji očrniti ugled najvišjih državnih predstavnikov. Kljub ostrim zavrnitvam vlade so opozicijski politični voditelji že zahtevali uradna pojasnila o vsebini posnetih pogovorov. Politično prizorišče na otoku so močno zatresla namigovanja o finančnih nepravilnostih, ki so se pojavila v občutljivem času za administracijo. Preiskovalni organi trenutno preverjajo izvor in verodostojnost posnetka, medtem ko vlada vztraja, da gre za poskus destabilizacije države s pomočjo digitalnih manipulacij. Incident je povzročil precejšnjo negotovost v ciprski javnosti, saj so obtožbe o podkupninah neposredno uperjene proti predsedniku države. Medtem ko uradna Nikozija poudarja, da gre za »blatenje« in »ciljni napad«, politični pritiski na predsednika Christodoulidesa naraščajo. Razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev strokovnjakov za kibernetsko varnost in rezultatov preiskave o morebitni tuji vpletenosti v to, kar vlada opisuje kot hibridno grožnjo.

Vatroslav Lisičić je ostro kritiziral nepravilnosti v projektni dokumentaciji, ki so povzročile navidezen izginotje 1,4 kilometra cevovoda pri infrastrukturnih delih v občini Tivat. Po njegovih besedah ne gre za nenamerno tehnično napako, temveč za dejanje, ki neposredno žali prebivalce Tivta in Boke Kotorske. Lisičić poudarja, da je obdobje molka pod pretvezo tekočih del končano. Kritika se nanaša na pomanjkljiv nadzor in netransparentno vodenje javnih projektov v regiji, kjer so se v preteklosti že pojavljali podobni očitki o neučinkovitosti. Avtor izjav zahteva odgovornost pristojnih institucij in pojasnila glede manjkajočega dela infrastrukture, ki bi moral biti vključen v uradne načrte. Dogodek sproža širšo razpravo o korupciji in kakovosti izvajanja gradbenih projektov v Črni gori. Izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo javnosti nad ravnanjem z javnimi sredstvi in komunalno infrastrukturo, ki je ključnega pomena za turistični razvoj območja.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da bodo ameriške sile začele izvajati kopenske napade na mamilarske kartele, s čimer se močno zaostruje ameriška strategija v boju proti trgovini z drogami. Napoved o kopenskem posredovanju prihaja neposredno po seriji zračnih napadov in bombardiranj sumljivih plovil v Karibskem morju ter Tihem oceanu. Čeprav Trump ni podal natančnih informacij o tem, na katerih ozemljih oziroma v katerih državah bodo ti napadi potekali, odločitev nakazuje na prehod h agresivnejši vojaški doktrini zunaj meja ZDA. Nova strategija se je začela stopnjevati po nedavnih dogodkih, povezanih z aretacijo Nicolása Madura, kar je Združenim državam omogočilo intenzivnejše delovanje v regiji. Ameriška administracija s tem sporoča, da se ne bo več omejevala zgolj na prestrezanje pošiljk na morju, temveč bo vire mamilarskih organizacij uničevala neposredno na tleh. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne operacije lahko imele daljnosežne posledice za diplomatske odnose v Latinski Ameriki. Operacija predstavlja enega najbolj drastičnih odmikov od dosedanje prakse kazenskega pregona, saj vključuje uporabo vojaške moči za naloge, ki so bile tradicionalno v domeni policijskih organov in obveščevalnih služb. Odločitev odraža Trumpovo zavezo k popolnemu uničenju mamilarskih poti, ki vodijo v ZDA, vendar hkrati odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav, kjer naj bi operacije potekale.

Policisti v Doboju so aretirali voznika iz Gradačca z začetnicami K. K., ki je upravljal osebno vozilo znamke Audi pod vplivom amfetaminov. Organi pregona so med rutinsko kontrolo ugotovili prisotnost prepovedanih substanc v krvi, kar je privedlo do takojšnjega odvzema prostosti. Ob preverjanju podatkov v uradnih evidencah so policisti ugotovili, da ima moški za več kot 20.000 konvertibilnih mark (približno 10.200 evrov) neplačanih glob za prometne prekrške. Zaradi ponavljajočih se kršitev in visokega dolga do države so policisti na podlagi veljavne zakonodaje vozilo znamke Audi trajno zasegli. Policijska uprava Doboj je v uradnem sporočilu za javnost poudarila, da gre za ukrep, s katerim želijo zmanjšati število povratnikov na cestah. Voznik bo poleg izgube vozila kazensko odgovarjal tudi zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi, primer pa je bil predan pristojnemu tožilstvu.

Policija v črnogorskem obalnem mestu Ulcinj je v zadnjih 24 urah izvedla poostren nadzor prometa, v katerem je aretirala sedem oseb zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi in alkohola. Med pridržanimi je pet tujih državljanov, kar odraža povečano prisotnost turistov in tujih delavcev v regiji med turistično sezono. Izstopa primer 24-letnega turškega državljana z inicialkami K. E., pri katerem je test pokazal prisotnost prepovedane substance THC. Zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov mu je bila izrečena zaporna kazen v trajanju 20 dni. Uprava policije je ob tem poudarila, da bodo tovrstne aktivnosti za zagotavljanje varnosti na cestah nadaljevali tudi v prihodnje. Akcija črnogorskih organov pregona je del širših prizadevanj za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so v poletnih mesecih na črnogorski obali pogosto povezane z zlorabo substanc. Lokalne oblasti opozarjajo na ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog, s čimer želijo izboljšati varnost tako domačinov kot obiskovalcev.

Sodnica za prekrške v črnogorskem Ulcinju je v nujnem postopku obsodila turškega državljana na 20 dni zaporne kazni, ker je vozil osebno vozilo pod vplivom prepovedane droge marihuana. Policisti so kršitelja ustavili na lokalni cesti v torek, 7. januarja 2026, okoli 21. ure, ko je preizkus prisotnosti drog potrdil vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi. Predsednik sodišča za prekrške v Budvi, Marko Đukanović, je potrdil, da je bil obsojenec takoj po izreku sodbe napoten na prestajanje kazni. Poleg zaporne kazni mu je dežurna sodnica Slađana Batjaktarević izrekla tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil na ozemlju Črne gore za obdobje štirih mesecev. Primer poudarja strogo politiko črnogorskih organov pregona do vožnje pod vplivom narkotikov, zlasti v turističnih središčih, kot je Ulcinj. Hitri postopek in takojšnja napotitev v zapor služita kot opozorilo tujim državljanom, da lokalna zakonodaja ne dopušča tovrstnih kršitev varnosti v cestnem prometu.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Tožilstvo v tajvanskem okraju Yunlin je vložilo obtožnico proti dvanajstim članom kriminalne združbe, ki so v mestu Douliu pod krinko skupnega gospodinjstva izvajali obsežne goljufije in preprodajali prepovedane droge. Kriminalno združbo je vodil moški s priimkom Yang, ki je skupaj s svojo partnerko in enoletnim otrokom bival v najeti hiši, kjer so z drogami vabili mlade k sodelovanju pri kaznivih dejanjih. Skupina je v enem letu ogoljufala najmanj 232 oseb in si pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 13,5 milijona tajvanskih dolarjev (približno 400.000 evrov). Po navedbah preiskovalcev je policija po več kot enoletnem sledenju razbila mrežo tako imenovanih 'denarnih mul' oziroma kurirjev, ki so dvigovali denar od žrtev. Glavni osumljenec Yang je trenutno na begu in je za njim razpisana tiralica, medtem ko je bilo preostalih enajst osumljencev, večinoma starih okoli 20 let, privedenih pred sodišče. Oblasti so ob razbitju tolpe zaplenile tudi orožje in manjšo količino mamil.

V Amsterdamu so zaznali opazno povečanje uporabe trdih drog na javnih mestih, pri čemer se težave osredotočajo predvsem na uživanje cracka. Prebivalci različnih mestnih četrti poročajo o vse večji vidnosti odvisnikov, ki droge uživajo na ulicah, v bližini šol in celo na otroških igriščih. Zaradi resnosti razmer je mestna občina Amsterdam že začela izvajati pilotni projekt, s katerim želijo omejiti javno motenje miru in zmanjšati negativen vpliv na lokalne skupnosti. Razmere so še posebej kritične v nekaterih stanovanjskih soseskah, kjer so ljudje vsakodnevno priča preprodaji drog in prostituciji, povezani z iskanjem sredstev za nakup prepovedanih substanc. Lokalni prebivalci opozarjajo, da se v peskovnikih šol pojavljajo pripomočki za uživanje drog, kar predstavlja neposredno tveganje za otroke. Mestne oblasti poskušajo z novo strategijo zajeziti problematiko, ki po mnenju mnogih ogroža varnost in kakovost življenja v nizozemski prestolnici.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

V ameriški zvezni državi Minnesota je ta teden prišlo do usodnega streljanja, v katerem je agent službe za priseljevanje in carino (ICE) ubil 37-letno žensko. Incident se je zgodil le nekaj ulic stran od kraja, kjer je bil leta 2020 ubit George Floyd, kar je sprožilo največje civilne nemire v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa. Dogodek je še dodatno poglobil spore med administracijo v Washingtonu in Minnesoto, ki v Trumpovem drugem mandatu velja za eno ključnih nasprotnic njegove politike. Administracija predsednika Trumpa je v istem tednu v tej zvezni državi napovedala začetek svoje doslej največje operacije na področju nadzora priseljevanja. Predsednik Trump v svojih nagovorih pogosto poudarja, da bi se morala država na proteste ob Floydovi smrti odzvati z uporabo večje sile. Minnesota se je tako znašla v središču kampanje delitev, ki zaznamuje trenutno politično usmeritev Bele hiše do tistih delov države, kjer prevladujejo demokrati. Stopnjevanje konfliktov odraža širšo strategijo predsednika, ki se osredotoča na modre zvezne države kot svojevrstne politične nasprotnike. Streljanje agenta ICE in sočasna napoved obsežne operacije deportacij nakazujeta na nadaljnje zaostrovanje varnostnih in političnih razmer v regiji, ki jo Trumpova ekipa vidi kot simbol odpora proti zvezni izvršilni oblasti.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu ubil žensko, ki naj bi po uradnih navedbah poskušala z vozilom povoziti policiste. Dogodek je sprožil buren odziv lokalne skupnosti, saj so se na kraju streljanja hitro zbrale množice jeznih protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih agentov. Videoposnetki, ki so se pojavili na spletu, prikazujejo razbitine vozila v stanovanjski soseski, kjer se je incident zgodil. Mestni voditelji Minneapolisa so se že odzvali na dogodek in pozvali k miru, hkrati pa zahtevajo temeljito preiskavo okoliščin uporabe smrtonosne sile. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede delovanja službe ICE pod novo ameriško administracijo, kar je dodatno podžgalo nezadovoljstvo prebivalcev. Priče na prizorišču so začele podajati izjave, ki so v nekaterih delih v nasprotju s prvotnimi uradnimi poročili o samoobrambi agentov. Streljanje je povzročilo globok razkol v javnem mnenju, saj so politični predstavniki na zvezni ravni zavzeli zaščitniško držo do agentov, medtem ko lokalni aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile. Dogodek predstavlja nov izziv za lokalne oblasti, ki se trudijo ohraniti red v mestu z dolgo zgodovino napetosti med policijo in državljani.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Poljsko državno tožilstvo je na okrožno sodišče v Varšavi uradno vložilo zahtevo za izročitev ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen kot vodja sektorja v muzeju Ermitaž in tajnik arheološke komisije, je bil na Poljskem pridržan v začetku decembra na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na Krimu, za kar mu v Ukrajini grozi do deset let zaporne kazni. Sodišče v Varšavi je zaenkrat prejelo elektronsko različico dokumentacije, medtem ko izvirnik pričakujejo v petek. Ruski diplomat v Varšavi so že napovedali pomoč svojemu državljanu, muzej Ermitaž pa je poljskim oblastem posredoval dokumentacijo za njegovo obrambo. Butjagin velja za uglednega strokovnjaka za antiko in je avtor številnih znanstvenih publikacij o antičnem mestu Mirmekij. O izročitvi bo v prihodnjih dneh odločalo poljsko sodišče, ki bo moralo pretehtati pravno utemeljenost ukrajinske zahteve in morebitne politične pritiske. Primer sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Poljsko, Rusijo in Ukrajino, predvsem zaradi vprašanja statusa Krima in legitimnosti ukrajinske zakonodaje na tem območju.

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Vrhovno sodišče v Beogradu je v postopku za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pritožbeno sodišče nezakonito oprostilo obtožence za umor novinarja Slavka Ćuruvije. Sodišče je delno ugodilo zahtevi tožilstva za organizirani kriminal in v sodbi izpostavilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka v korist obtoženih. Po mnenju vrhovnih sodnikov so bili določeni ključni dokazi in pričevanja napačno ocenjeni, zaključki pritožbenega sodišča pa so bili označeni za nejasne in protislovne. Fundacija Slavko Ćuruvija je odločitev vrhovnega sodišča pozdravila, vendar hkrati opozorila na katastrofalen poraz pravosodnega sistema. Odločitev sicer ugotavlja kršitev zakona, vendar zaradi procesnih omejitev ne spreminja pravnomočne oprostilne sodbe, kar pomeni, da odgovorni za umor novinarja iz leta 1999 ostajajo nekaznovani. Fundacija in predsednik Komisije za raziskovanje umorov novinarjev Veran Matić zahtevata odgovornost tistih, ki so prispevali k takšnemu pravnemu izidu. Primer Slavka Ćuruvije velja za enega najpomembnejših simbolov boja za svobodo medijev v regiji. Čeprav je vrhovno sodišče potrdilo, da je bila oprostilna sodba z 2. februarja 2024 sprejeta ob kršenju zakonodaje, pravna država po mnenju civilne družbe in družine umorjenega še vedno ni izpolnila svoje dolžnosti pri iskanju in kaznovanju nalogodajalcev ter izvajalcev umora. Institucije pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin, ki so vodile do procesnih napak.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Sodišče na Tajvanu je razsodilo v korist ženske, ki se je s škarjami ubranila poskusa posilstva s strani svojega zunajzakonskega partnerja. Moški, identificiran kot Yang, je po neuspešnem prigovarjanju k spolnemu odnosu fizično napadel žrtvijo, ji raztrgal spodnje perilo in jo poškodoval po obrazu. Žrtev se je napadu uprla tako, da je napadalca ugriznila v prst in ga ranila s škarjami, kar je privedlo do njegove ustavitve. Medtem ko je bil Yang zaradi poskusa posilstva na prvi stopnji obsojen na dve leti zaporne kazni, se je žrtev sprva soočila z obtožnico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila uporaba škarij nesorazmerna, saj naj bi se napad v tistem trenutku že končal, vendar je sodnik takšno argumentacijo zavrnil. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je dejanje predstavljalo nujno obrambo, saj je obstajala neposredna nevarnost ponovnega napada. Sodnik je izpostavil, da žrtev v stanju visokega stresa in strahu ni mogla objektivno oceniti, ali se je agresija popolnoma končala, zato je bila njena reakcija upravičena in zakonsko dopustna oblika samoobrambe.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, mater treh otrok in pesnico, ki se je v zvezno državo Minnesota preselila pred kratkim. Incident se je zgodil neposredno po tem, ko je žrtev svojega šestletnega sina oddala v šoli. Uradni organi so potrdili, da je bila pokojna državljanka Združenih držav Amerike, rojena v Koloradu, in po prvih podatkih nikoli ni bila obravnavana zaradi kaznivih dejanj. Preiskava dogodka še poteka, vendar podrobnosti o okoliščinah streljanja, ki ga je izvedel zvezni agent, javnosti še niso v celoti znane. Goodova se je na družbenih omrežjih opisovala kot pisateljica, pesnica, žena in predana mati, njena smrt pa je v lokalni skupnosti sprožila val vprašanj o uporabi sile s strani zveznih uslužbencev. Čeprav je služba ICE primarno zadolžena za nadzor priseljevanja, so se njeni agenti v preteklosti že spopadali s kritikami glede vpletenosti v incidente z državljani ZDA. Dogodek v Minneapolisu ponovno odpira razpravo o pooblastilih in usposobljenosti agentov zveznih služb pri izvajanju nalog v urbanih okoljih. Družina pokojne in lokalni aktivisti zahtevajo pojasnila, saj žrtev ni imela nobene znane zgodovine nasilja ali odprtih postopkov, ki bi upravičevali uporabo smrtne sile. Policija v Minneapolisu pri preiskavi sodeluje z zveznimi organi, da bi ugotovili, ali je prišlo do kršitve protokolov.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Policija in reševalne službe so v narodnem parku Kahurangi na novozelandskem Južnem otoku razširile iskalno akcijo za 66-letnim Grahamom Garnettom. Pohodnik bi se moral s poti v območju rek Baton in Ellis vrniti že 30. decembra, vendar ga od takrat niso več opazili. Iskanje na zahtevnem terenu poteka že več dni, pri čemer so se ekipam na tleh pridružili tudi helikopterji, ki preletavajo širše območje narodnega parka. Operacija se osredotoča na razčlenjen teren, kjer so razmere za iskanje zahtevne. Kljub intenzivnemu prizadevanju reševalcev in uporabi zračne podpore policija do zdaj ni našla sledi za pogrešanim moškim. Graham Garnett velja za izkušenega pohodnika, vendar naraščajoča časovna vrzel od njegovega predvidenega povratka povečuje zaskrbljenost reševalnih služb glede njegove varnosti v divjini.

V ponedeljek zvečer se je v naselju Hroznětín v Karlovarskem kraju na Češkem odvila nenavadna reševalna akcija, ko so gasilci posredovali na domu rejca kač. Moški je sam poklical na številko za nujno pomoč in operaterju sporočil, da ga davi lastna kača. Reševalne ekipe so na kraj dogodka prispele hitro in uspele odstraniti približno dva metra dolgega udava, preden bi moški izgubil zavest zaradi zadušitve. Po navedbah tiskovnega predstavnika lokalnih gasilcev Martina Kasala sta bila v dogodku rešena tako lastnik kot žival. Rejec ni utrpel hujših poškodb, čeprav je bil v času prihoda gasilcev že v precejšnjem primežu plazilca. Policija in pristojne službe ob tem niso poročale o morebitnih kršitvah pri hrambi eksotičnih živali, dogodek pa se je končal brez smrtnih žrtev.

V bližini tehnično-remontnega zavoda Medna v Kragujevcu se je danes okoli 15. ure zgodila huda prometna nesreča, v kateri je osebno vozilo zapeljalo s cestišča. Na kraj dogodka so po obvestilu policije v petih minutah prispeli pripadniki kragujevške gasilsko-reševalne enote, ki so z uporabo tehničnih sredstev iz zmečkane pločevine rešili ujeto osebo. Kljub silovitosti trka in poškodbam vozila so uradni viri potrdili, da v nesreči ni bilo smrtnih žrtev ali huje poškodovanih oseb. Načelnik pristojne službe je ob dogodku izdal nujen apel voznikom k večji previdnosti na cestah, saj so hitri odzivni časi reševalnih ekip ključni za preživetje v tovrstnih situacijah.

V grškem mestu Vironas se je v ponedeljek, 5. januarja 2026, zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila poškodovana mlada motorista. Po navedbah prič je do nesreče prišlo na križišču ulic Čeimarra in Sevdiki, ko je osebno vozilo domnevno spregledalo prometni znak 'stop' in zaprlo pot motornemu kolesu, na katerem sta bili dve osebi. Ob silovitem trčenju sta motorista padla in udarila v vrata avtomobila, pri čemer sta utrpela poškodbe, vendar sta bila zaradi uporabe zaščitnih čelad zunaj smrtne nevarnosti. Prepeljali so ju v bolnišnico Rdečega križa. Zaradi močnega udarca je v osebnem vozilu ostala ukleščena sovoznica, ki so jo morali s tehničnim posegom rešiti gasilci. Voznica in sovoznica sta v nesreči utrpeli le lažje odrgnine. Lokalni prebivalci so po dogodku opozorili na nevarnost omenjenega križišča in pozvali k postavitvi semaforjev, saj naj bi na tej lokaciji pogosto prihajalo do prometnih nesreč. Policija še vedno preiskuje natančne okoliščine dogodka in odgovornost voznice avtomobila.

Nemške oblasti so v soboto začasno zaprle prekop med Severnim in Baltskim morjem (Nord-Ostsee-Kanal), potem ko so v notranjem pristanišču Brunsbüttel v okrožju Dithmarschen odkrili obsežen naftni madež. Onesnaženje, ki je merilo približno 1800 metrov v dolžino in 15 metrov v širino, je zahtevalo večurno posredovanje gasilskih enot in pristojnih služb. Po prvih ugotovitvah policije gre najverjetneje za dizelsko gorivo, vendar natančen vzrok in povzročitelj izpusta še nista znana. Zaradi ekološkega incidenta je bil ladijski promet na eni najprometnejših umetnih vodnih poti na svetu ustavljen, kar je povzročilo zastoje in logistične težave. Preiskovalci so v ponedeljek potrdili, da se iskanje odgovornih za onesnaženje nadaljuje, medtem ko so ekipe na terenu izvajale sanacijska dela za preprečitev širjenja madeža v občutljive ekosisteme kanala. Promet je bil ponovno vzpostavljen po zagotovitvi varnih pogojev za plovbo.

Bolgarska gorska reševalna služba (PSS), ki deluje pod okriljem bolgarskega Rdečega križa, je izdala opozorilo o zelo slabih razmerah za gorski turizem. Vremenske razmere v bolgarskem visokogorju so trenutno neugodne zaradi oblačnega in meglena vremena, na več mestih pa dež že prehaja v sneženje. Posebno nevarnost predstavljajo odkriti deli gora in grebeni, kjer piha silovit, na trenutke celo viharen veter. Temperature v visokogorju se gibljejo med minus 2 in 0 stopinjami Celzija, kar dodatno otežuje gibanje na terenu. Reševalci poudarjajo, da so razmere neprimerne za pohodništvo in rekreativne dejavnosti. Slaba vidljivost zaradi megle v kombinaciji z močnim vetrom povečuje tveganje za nesreče in podhladitve. Po poročanju bolgarske tiskovne agencije BTA se vremenska fronta še ni umirila, zato svetujejo vsem obiskovalcem gora, naj spremljajo najnovejša obvestila in se izogibajo nevarnim območjem nad gozdno mejo.

Ameriškega gasilca iz Rhode Islanda so pohvalili za srčno reševanje psa, ki je na novoletni dan padel skozi led na zamrznjeni laguni. Gasilcu je uspelo priplaziti do psa in ga rešiti.

V indijski zvezni državi Odisha je prišlo do tragične nesreče v kamnolomu, kjer se je na delavce zrušil večji del skalnate stene. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in reševalnih služb obstaja utemeljena bojazan, da je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev med tamkajšnjimi zaposlenimi. Reševalne ekipe so nemudoma začele z iskalno akcijo pod gmotami kamenja, vendar delo otežuje nestabilnost terena. Incident se je zgodil v kamnolomu, kjer pridobivajo gradbeni kamen, pri čemer natančno število pogrešanih še ni uradno potrjeno. Lokalna policija in uprava za obvladovanje nesreč preiskujejo vzroke za nenadno zrušenje hriba, medtem ko svojci delavcev čakajo na uradne podatke o žrtvah. Varnostni standardi v indijskih rudnikih in kamnolomih so pogosto predmet kritik, saj so tovrstne nesreče v regiji razmeroma pogoste zaradi pomanjkljivega nadzora in nevarnih delovnih pogojev.

Indonezijska policija v Džakarti je začela analizirati dokaze in procesirati prijavo zoper priljubljenega komika Pandjija Pragiwaksona, ki se sooča z obtožbami o razžalitvi uglednih islamskih organizacij in hujskanju. Prijavo sta vložili skupini, ki se predstavljata kot podmladka organizacij Nahdlatul Ulama in Muhammadiyah, vendar je vodstvo Muhammadiyaha že javno zanikalo, da bi prijaviteljem podelilo kakršno koli pooblastilo za to dejanje. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da bodo preiskovalci v kratkem na pogovor poklicali prijavitelje, da bi razjasnili okoliščine domnevnih kaznivih dejanj. Oblasti so javnost pozvale k zaupanju v pravosodne postopke, medtem ko strokovnjaki analizirajo predloženo gradivo. Primer je sprožil razprave o mejah svobode govora in vplivu verskih institucij na kazensko pregon v državi. Dogajanje poudarja napetosti med zagovorniki svobode izražanja in konzervativnimi strujami, ki so v preteklosti že večkrat uporabile strogo zakonodajo o bogokletju in razžalitvi za utišanje javnih osebnosti. Čeprav se organizacija Muhammadiyah distancira od pregona, policijski postopki tečejo naprej v skladu z uradno dolžnostjo preiskovanja kaznivih dejanj zoper ugled institucij.

Tožilstvo preiskuje Petra Ramsauerja zaradi incidenta na srečanju CSU v Seeonu, kjer naj bi bil policist na parkirišču lažje poškodovan. Opisi dogodka s strani policije in Ramsauerja se razlikujejo.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.