V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

Iranska policija in varnostne sile so v provinci Kazvin razbile štiričlansko skupino, ki je po navedbah uradnih virov načrtovala napade na vladne in vojaške objekte. Poveljnik policije v Kazvinu, general Mohammad Qasem Tarhani, je sporočil, da so osumljence identificirali in prijeli v sodelovanju z obveščevalno službo korpusa Revolucionarne garde. Operacijo so izvedli na podlagi tehničnih in strokovnih podatkov, ki so razkrili obstoj sabotažne skupine s protidržavnimi nameni. Osumljenci so po navedbah oblasti načrtovali izkoriščanje državljanskih protestov zaradi slabih življenjskih pogojev za izvedbo svojih akcij. Oblasti trdijo, da so aretirani priznali namero o napadih na specifične lokacije v enem izmed mest v provinci. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in občasnih nezadovoljstev prebivalstva nad gospodarskimi razmerami v državi, kar varnostni organi pogosto označujejo kot poskuse destabilizacije s strani notranjih sabotažnih skupin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Glavni tožilec iranske province Fars je izdal strogo opozorilo posameznikom, ki sodelujejo pri uničevanju javne lastnine in povzročanju splošnega kaosa. Po njegovih navedbah so se tisti, ki uveljavljajo legitimne zahteve, jasno ločili od skupin, ki izvajajo nasilje in povzročajo gmotno škodo. Tožilstvo je poudarilo, da bodo vse osebe, ki bodo prepoznane kot povzročitelji nemirov oziroma »izgredniki«, deležne neizprosnih pravnih postopkov in kazenskih sankcij. Napovedani ukrepi prihajajo v času povečanih napetosti, kjer iranske oblasti poskušajo vzpostaviti red s strogim ločevanjem med mirnimi protestniki in tistimi, ki napadajo državno infrastrukturo. Državni organi so potrdili, da ne bodo dopuščali dejanj, ki ogrožajo javno varnost ali vodijo v vandalizem. Tožilec je v svojem nagovoru javnosti izpostavil, da je varnost državljanov in zaščita premoženja prednostna naloga pravosodnih organov v regiji Širaz.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Mestni derbi med kluboma Espanyol in Barcelona, ki se je končal z zmago slednje z 0:2, so zasenčili navijaški izgredi in metanje predmetov na igrišče. Kljub napetemu vzdušju, ki ga je spremljalo neprestano žvižganje domačih navijačev vratarju Joanu Garcii, je tekma večji del potekala brez večjih posebnosti. Vse se je spremenilo v 90. minuti po drugem zadetku Barcelone, ki ga je dosegel Robert Lewandowski. Takrat so domači pristaši proti predoru za igralce začeli metati polne steklenice, kar je sodnik Víctor García Verdura zabeležil v uradnem zapisniku tekme. Čeprav predmeti niso zadeli nobenega od igralcev, klubu Espanyol sedaj grozijo stroge kazni, vključno z morebitnim zaprtjem stadiona RCDE. Istočasno se je v Sevilli nadaljevala kriza tamkajšnjega prvoligaša Sevilla FC, ki je na domačem terenu razočaral proti zadnjeuvrščeni ekipi Levante. Navijači so nezadovoljstvo z vodstvom kluba izrazili z organiziranim protestom, ko je severni del stadiona v prvih dvanajstih minutah ostal prazen. Razpoloženje v taboru Seville ostaja izjemno napeto, saj so se ponovno vrstili pozivi k odstopu uprave. V drugi ligi pa je Córdoba zabeležila pomembno zmago nad Burgosom z 2:0, kjer sta se izkazala rezervista Xavi Sintes in Álex Martín, ki sta uspešno nadomestila poškodovane soigralce.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.