Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.