Ameriški podatki in inflacija vplivali na trge, funt padel proti dolarju

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Svetovni trgi surovin in kriptovalut so v začetku leta 2026 zabeležili izjemno volatilnost in rekordne vrednosti. Cena zlata se je povzpela na 4.550 dolarjev za unčo, medtem ko je baker na londonski borzi kovin (LME) presegel 13.000 dolarjev za tono. Rast cen industrijskih kovin spodbujajo predvsem pričakovanja o novih ameriških carinah pod Trumpovo administracijo, kar povzroča kopičenje zalog v ZDA in pomanjkanje drugod po svetu. Srebro, platina in paladij so prav tako dosegli večletne ali rekordne vrhove, čeprav so ob koncu leta zaradi nizke likvidnosti in kitajskih izvoznih omejitev doživeli krajše popravke. Kriptovalute so leto začele s pozitivnim trendom, saj se je bitcoin povzpel nad 94.000 dolarjev. K rasti so prispevali močni prilivi v promptne ETF sklade in povečano povpraševanje po digitalnih sredstvih kot zaščiti pred geopolitičnimi tveganji. Kljub optimizmu strokovnjaki opozarjajo na morebitne pasti; analitik Ali Martinez svari pred vzorcem 'medvedje zastave', ki bi lahko vodil v korekcijo, medtem ko David Duong iz družbe Coinbase opozarja na dolgoročno grožnjo kvantnega računalništva za kriptografsko varnost bitcoina, ki bi lahko ogrozilo do tretjino obstoječe zaloge. Na omrežju Solana je medtem zavladala prava mrzlica memecoinov, ki je obseg trgovanja na platformi PumpSwap potisnila do rekordnih 1,2 milijarde dolarjev v 24 urah. Vzporedno s tem so se na finančnih trgih pojavili novi pritiski zaradi Japonske, kjer so donosnosti 30-letnih državnih obveznic dosegle zgodovinskih 3,5 odstotka. Ta premik napoveduje konec obdobja poceni denarja, kar bi lahko povzročilo odliv likvidnosti z rizičnih trgov, vključno s kriptovalutami, saj se globalni kapital seli v varnejše japonske dolžniške instrumente.