Francija odprla konzulat na Grenlandiji in opozorila na pritiske Združenih držav Amerike

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je v sredo naznanil, da bo Francija 6. februarja v prestolnici Nuuk odprla svoj prvi konzulat na Grenlandiji. Odločitev Pariza velja za jasen politični signal v času povečanih napetosti in ponovnih teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Francija s to potezo krepi svojo diplomatsko prisotnost na Arktiki in potrjuje podporo teritorialni celovitosti Kraljevine Danske. Barrot je v radijskem intervjuju poudaril, da je prisotnost na Grenlandiji strateškega pomena za zaščito evropskih interesov v regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Diplomatska misija bo omogočila neposreden dialog z lokalnimi oblastmi in spremljanje dejavnosti drugih velesil, ki se zanimajo za naravne vire in geostrateški položaj otoka. Poteza odraža tudi širšo politiko predsednika Emmanuela Macrona, ki si prizadeva za močnejšo vlogo Evrope na svetovnem prizorišču. Napoved odprtja konzulata prihaja v obdobju, ko so ameriške ambicije po nakupu ali prevzemu upravljanja nad Grenlandijo ponovno postale del mednarodne razprave. Čeprav Danska in grenlandska lokalna vlada vztrajata, da otok ni naprodaj, Francija s hitrim ukrepanjem postavlja precedens za druge evropske države, ki bi utegnile slediti njenemu zgledu pri utrjevanju suverenosti evropskih povezav na severu.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v sredo potrdil, da bo Francija 6. februarja na Grenlandiji odprla svoj konzulat. Odločitev, ki je bila načrtovana že lani, v trenutnih okoliščinah velja za močan politični signal. Gre za strateško potezo Pariza, s katero želi okrepiti svojo prisotnost na tem avtonomnem danskem ozemlju v času povečanih geopolitičnih napetosti. Napoved prihaja v obdobju, ko se ponovno krepijo pritiski predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Arktiko. Barrot je poudaril, da odprtje konzulata odraža dolgoročno diplomatsko strategijo Francije in njeno zanimanje za to območje. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja v okviru Danske kraljevine, postaja vse pomembnejše središče mednarodnih interesov zaradi naravnih virov in strateške lege. Danski diplomati se bodo v okviru teh dogodkov srečali z visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, da bi razpravljali o prihodnosti ozemlja. Francoska poteza je tako razumljena kot podpora danski suverenosti in jasno sporočilo o pomenu evropske prisotnosti na severu. Kljub temu da je bila ustanovitev predstavništva predvidena že v preteklosti, je časovna umestitev odprtja neposredno povezana s trenutnimi diplomatskimi trenji med Washingtonom in Københavnom.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.